
Galerija

Novica o smrti legendarne primatologinje in naravovarstvenice Jane Goodall v 91. letu starosti je pretresla znanstveno skupnost in vse, ki jih je navdihovala s svojim delom, poroča BBC.
Z dolgotrajnim opazovanjem šimpanzov je Jane Goodall temeljito spremenila razumevanje človeku najbližjih sorodnikov. Ključ njenih revolucionarnih odkritij sta bila njena neizmerna radovednost in sposobnost tihega opazovanja.
Profesorica Cat Hobaiter z Univerze St Andrews, ki že več kot 15 let preučuje komunikacijo šimpanzov, je izpostavila enega od ključnih razlogov za njen ogromen vpliv: »Odrekla se je tistemu, kar je imela najraje – preživljanju časa s svojimi šimpanzi – da bi neutrudno potovala po svetu in svojo strast delila z vsakim, ki ga je srečala.«
Prelomni trenutek se je zgodil v pragozdnem rezervatu Gombe v Tanzaniji. Opazovala je samca šimpanza, ki je vzel paličico, z nje odstranil liste in jo potisnil v termitnjak, da bi se nahranil. To opažanje iz leta 1960 je porušilo dotedanje prepričanje, da so samo ljudje sposobni izdelovati in uporabljati orodja.
Čeprav je njeno delo pokazalo, da šimpanzi ustvarjajo močne družinske vezi, pa tudi bijejo vojne za ozemlje, se je morala soočati s cinizmom in seksizmom. V znanstvenem svetu šestdesetih let, kjer so prevladovali moški, njeno neformalno izobraževanje in čustven pristop – dajanje imen živalim in naslavljanje »prijateljev« – niso bili sprejeti z odobravanjem.
Fotografijo Goodallove je na instagramu objavila tudi Tina Gaber Golob.
Poklonila se ji je tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. »Hvala, da ste nam pokazali, da živali potrebujejo in zaslužijo spoštovanje in ljubezen. Naj vam bo lepo za mavrico, dr. Jane Goodall.«
