V javnost pricurljal načrt EU za primer vojne: Naredite si zalogo hrane vsaj za 72 ur

Evropska komisija namerava državljanom priporočiti, naj bodo v primeru kriz pripravljeni. Vsak državljan bi moral imeti na zalogi dovolj hrane za vsaj 72 ur, razkriva osnutek Strategije pripravljenosti Unije, ki ga je pridobil Politico. Dokument predvideva scenarije, kot so vojna, kibernetski napadi, pandemije in podnebne katastrofe.

Strategija prihaja v času nenehnih kriz, od pandemije covida-19 do ruske invazije na Ukrajino. »Evropa si ne more več privoščiti, da reagira šele, ko težave nastopijo,« piše v osnutku. Podpredsednica Komisije Roxana Mînzatu, ki bo strategijo predstavila še danes, je poudarila, da je treba ukrepati, dokler »še sije sonce«. Strategija predvideva boljšo krizno pripravljenost na ravni EU in držav članic, od skladiščenja zalog do zaščite kritične infrastrukture.

Kibernetske grožnje in geopolitična tveganja

Priprava na vojaške in varnostne grožnje je osrednji del strategije. Dokument se zgleduje po nordijskih državah, kjer je celotna družba vključena v obrambo. EU bo vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja na kibernetske grožnje, saj se napadi, zlasti iz Rusije, Kitajske, Irana in Severne Koreje, krepijo.

Strategija predvideva večjo vlogo zasebnega sektorja pri kibernetski varnosti, več digitalnega izobraževanja in okrepljeno sodelovanje z Natom.

Priprave na naravne katastrofe in krizno upravljanje

Poleg obrambe so v ospredju naravne nesreče. »Ne gre le za vojno, temveč tudi za poplave in druge nesreče,« pravi podpredsednica komisije. EU bo oblikovala politiko zalog za nujne primere, ki bo vključevala medicinsko opremo, surovine, energijo ter hrano in vodo. Predvidena je tudi posebna strategija za zaščito javnega zdravja.

Komisija bo vzpostavila krizni koordinacijski center za hitrejše odzivanje in spremljanje kriz.

Strategija poziva k večji prilagodljivosti kriznega financiranja in vključevanju pripravljenosti v zunanje naložbe ter podnebne projekte. EU razmišlja o posebnem zakonu o pripravljenosti, ki bi določil skupne standarde za odpornost družbe.

Dokument vsebuje 30 ključnih ukrepov in 60 konkretnih aktivnosti za prihodnji dve leti, vključno s spremljanjem dezinformacij, oceno odpornosti finančnega sektorja in vključevanjem vsebin o pripravljenosti v šolske programe.