Upokojenko evtanazirali proti njeni volji, ker je bil mož preutrujen

Upokojenka, stara nekaj čez 80 let, je bila v Kanadi evtanazirana prek tamkajšnjega programa MAiD za medicinsko pomoč pri umiranju, ki je tam legalna. Kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi mediji in strokovnjaki skočili v zrak zaradi povoda za evtanazijo: njen mož, ki je skrbel zanjo, je bil namreč "izčrpan zaradi negovanja žene".

Strokovnjaki odgovornim zdaj postavljajo vprašanje, ali je bila odločitev za evtanazijo sprejeta pod pritiskom, in dvomijo, da je bila odločitev res prostovoljna. Ženska namreč ni dala soglasja za svojo evtanazijo, ampak si je po podatkih, ki so dostopni javnosti, želela živeti in biti v paliativni negi do naravne smrti. Nenavadno hitra je bila tudi odločitev komisije za izvedbo evtanazije. Večina bolnikov, ki zaprosijo za evtanazijo, na odobritev čaka več tednov, primer gospe B, kot ji zaradi varovanja osebnih podatkov pravijo, pa je bil izjema – v enem samem dnevu je bila ocenjena, odobrena in prejela je koktajl strupov, ki so ji vzeli življenje.

Odobritev za evtanazijo prišla v enem samem dnevu

Po poročilu, ki ga je objavil ontarijski komite za preverjanje smrti MAiD, je ženska po operaciji obvoda koronarnih arterij doživela resne zaplete. Kot je poročal Daily Mail, se je po hudem poslabšanju zdravstvenega stanja odločila za paliativno oskrbo, zanjo pa je začel skrbeti njen mož. Po odpustu iz paliativne oskrbe v bolnišnici se je gospa B vrnila domov in zaprosila za oceno upravičenosti do evtanazije v okviru programa MAiD. Ocenjevalec MAiD je zapisal, da gospa še vedno daje prednost paliativni oskrbi zaradi svojih osebnih in verskih prepričanj ter da je »želela umakniti svojo prošnjo«. Povedano po domače: premislila si je in evtanazije zase ni želela.

Naslednji dan jo je mož odpeljal na urgentni oddelek, saj naj bi se po poročilu »spopadal z izgorelostjo kot oskrbovalec«. Kljub temu je bila gospa B iz bolnišnice odpuščena in poslana nazaj domov. Mož je zaprosil za njeno namestitev v hospic oziroma paliativni center, vendar je bila prošnja zavrnjena. Nato je stopil v stik s pokrajinskim koordinatorjem za MAiD in zaprosil za nujno oceno možnosti, da bi njegovo ženo evtanazirali.

Ker prvi ocenjevalec ni hotel podpisati soglasja, so našli drugega

Prvi ocenjevalec je izpostavljal željo pacientke po paliativni oskrbi, novoimenovani ocenjevalec pa je gospo B razglasil za upravičeno do MAiD. S tem je prezrl pomisleke prvega zdravstvenega delavca, ki je podvomil o nujnosti postopka, nenadno spremembo bolničinih pogledov in vpliv izgorelosti oskrbovalca. Prvi izvajalec MAiD je namreč izrazil pomisleke glede domnevne nujnosti in menil, da bi bila potrebna celovitejša ocena, saj je šlo za navidezno drastično spremembo ciljev ob koncu življenja ter možnost prisile ali neprimernega vpliva, denimo zaradi izgorelosti oskrbovalca,« navaja poročilo.

Drugi izvajalec MAiD je zaprosil, da bi se z gospo B srečal naslednji dan, vendar je bila zahteva zavrnjena z utemeljitvijo, da »klinične okoliščine zahtevajo nujno izvedbo«. Namesto tega je bil poslan že tretji zdravstveni delavec, ki je takoj ocenil njeno upravičenost, jo odobril in gospa B je bila evtanazirana še isti večer. 

Sta ocenjevalca imela dovolj časa za ustrezno presojo primera?

Člani odbora ontarijskega komiteja za preverjanje smrti MAiD trdijo, da »nujnost ni obvezen dejavnik pri postopku MAiD«. Poročilo tudi navaja, da so nekateri člani podvomili, ali sta drugi in tretji ocenjevalec imela ustrezen pristop in dovolj časa za celovito presojo upravičenosti gospe B. Člani so izrazili zaskrbljenost tudi zaradi morebitne prisile, saj je mož doživljal izgorelost in ni imel dostopa do paliativne oskrbe v bolnišnici ali hospicu.

»Člani so opozorili, da je bil zakonec gospe B glavni pobudnik in posrednik pri dostopu do evtanazije v okviru programa MAiD, pri čemer je bilo malo dokumentacije, ki bi kazala, da je bil postopek v celoti samostojno voden s strani pacientke. Poleg tega so bile ocene MAiD opravljene v prisotnosti zakonca.«

Dr. Ramona Coelho, družinska zdravnica in članica odbora, je za Macdonald-Laurier Institute napisala pregled poročila, v katerem je primer ostro kritizirala. »Osredotočiti bi se morali na zagotavljanje ustrezne paliativne oskrbe in podpore za gospo B in njenega moža,« je zapisala. »Hospic in paliativne ekipe bi morale biti nujno znova vključene, glede na resnost razmer. Poleg tega je izvajalec MAiD pospešil postopek kljub pomislekom prvega ocenjevalca in same gospe B, ne da bi v celoti upošteval vpliv izgorelosti njenega moža.«