V nekaj tednih že drugi mladič ogrožene opice, kotitvi simbolizirata veliko upanja (FOTO)

V belgijskem živalskem vrtu Pairi Daiza se je skotil že drugi toponosi nosan (Rhinopithecus roxellana). Gre za izjemno pomemben dogodek, saj je ta vrsta opice ena najbolj ogroženih vrst primatov na svetu. Še posebno pomembno je, da gre za drugega mladička v kratkem času, saj so kotitve toponosih nosanov v ujetništvu zelo redke.

Poseben mejnik je bil že prihod treh toponosih nosanov, samic Lu Lu in Juan Juan ter samca Liu Yun, v živalski vrt maja lani. To je bilo prvič, da je ta vrsta našla dom v evropskem živalskem vrtu. V Pairi Daiza so skrbno uredili njihova bivališča, da bi čim bolj spominjala na njihovo naravno življenjsko okolje. Trojica je novi dom sprejela za svojega, 17. marca pa so oskrbniki sporočili veselo novico, da je osemletna Lu Lu skotila mladiča. Zgodovinskemu trenutku je čez nekaj tednov sledila objava, da je 20. aprila na svet pokukal še en mali nosan.

Drugi mladič je prišel na svet 20. aprila.

Zlati toponosi nosani so izredno ogrožena vrsta, s populacijo, ki jo ocenjujejo na le nekaj tisoč osebkov v divjini, zato vsaka uspešna kotitev v ujetništvu prispeva k izboljšanju njihovih možnosti za preživetje. Toponosi nosani so v živalskem vrtu del posebnega programa vzreje in ozaveščanja o izginjanju te vrste. Program poteka v sodelovanju s kitajsko organizacijo za zaščito in ohranjanje divjih živali in njihovih habitatov. Kotitvi simbolizirata veliko upanja za prihodnost vrste, saj vzreja v ujetništvu pripomore k širjenju in ohranitvi genetske raznolikosti.

Naseljujejo gorske gozdove

Toponosi nosani so endemični primati, ki živijo samo v gorskih, zmerno hladnih gozdovih osrednje in jugozahodne Kitajske. Najdemo jih v provincah Sečuan, Gansu, Šaanši in Hubej. Naseljujejo gorske gozdove na nadmorskih višinah od približno 1500 do 3400 m, kjer so temperature nizke in pogosto zapade sneg. So pretežno rastlinojede živali. Njihova prehrana se zelo spreminja s sezono: v toplejših letnih časih jedo liste, sadje, cvetove, popke in semena, pozimi pa se pretežno prehranjujejo z lišeji, lubjem in poganjki.

V naravi skupaj živijo samci in samice različnih starosti in statusov. Dominantni samci imajo pogosto več samic v svojem haremu, varujejo jih in skrbijo zanje, mladi samci ali samci z nižjim statusom pa tvorijo ločene skupine ali pa so obrobni člani večjih skupin.