Napovedujejo ekstremno sneženje in »zimo stoletja«. Zakaj takšne napovedi?

Nemški portali so preplavljeni z opozorili o ekstremni zimi, zasneženih ulicah in neobičajnih vremenskih razmerah, ki naj bi zajele državo, poroča Deutsche Welle.

Takšne napovedi se pojavljajo skoraj vsako leto – enkrat o »peklenskem poletju«, drugič o »zimi stoletja«. Tokrat napovedujejo, da naj bi se »zima stoletja« zgodila v sezoni 2025/26. A ali je sploh mogoče vreme napovedati tako daleč vnaprej? In od kod prihajajo te govorice?

Šibek polarni vrtinec sprožil špekulacije

Za govorice o »zimi stoletja« je poskrbel spletni članek, ki šibkejši polarni vrtinec nad severnim polom povezuje z morebitnim prodorom arktičnega mraza v Nemčijo. Meteorolog Bock potrjuje, da obstajajo napovedi, po katerih naj bi bil polarni vrtinec prihodnjo zimo razmeroma šibek.

Polar ni vrtinec – širok krogotok zraka, ki pozimi prevladuje na severni in južni polobli – v šibki obliki ne more zadržati hladnega zraka v polarnih območjih. Ko se ledene mase »razlijejo«, lahko prodrejo tudi v nižje geografske širine in vplivajo na vreme v Evropi. To se lahko zgodi, a ni nujno.

Meteorolog Martin Gudd iz nemškega javnega servisa ARD pravi, da povezave med šibkim polarnim vrtincem in mrazom v Nemčiji še niso dokazali. »Slab polarni vrtinec v resnici pomeni, da Arktika ni več tako mrzla kot nekoč,« pojasni.

Napoved za zimo 2025/26  trenutno ni mogoča

Strokovnjaki poudarjajo, da vreme določajo številni dejavniki in ne le polarni vrtinec. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi temperature oceanov, morski tokovi in splošne atmosferske razmere.

Na vprašanje, ali bo sezona 2025/26 res prinesla »zimo stoletja«, meteorolog Karsten Schwanke odgovarja kratko: »Ne vemo.«

Tudi za Lotharja Bocka iz DWD v Münchnu so takšne napovedi »čista špekulacija«. Že oktobra govoriti o ekstremno hladni zimi je, po njegovih besedah, preprosto preuranjeno.

»Če govorimo o resnih zimskih napovedih, lahko morda, a res le morda, na začetku leta pogledamo vzorce gibanja zraka in na tej podlagi grobo ocenimo, kako se bo preostanek zime razvil,« pravi Gudd.

Vremenska napoved velja največ deset dni

Čeprav bi mnogi radi vnaprej izvedeli, kakšno bo vreme, so možnosti zelo omejene. Meteorolog Bock pojasnjuje, da lahko za naslednje tri dni vreme razmeroma dobro napovemo. Pri stabilnih vremenskih razmerah, kot so dolgotrajni anticikloni, je napoved lahko točna do približno deset dni.

»Ljudje od vremenskih poročil pričakujejo preveč. Aplikacije dajejo vtis, da lahko napovemo vreme 10, 20 ali 50 dni vnaprej, vendar to preprosto ne gre,« pravi Bock.

Natančnost napovedi se je sicer močno izboljšala v zadnjih desetletjih, vendar je dolgoročna napoved še vedno zelo nezanesljiva.

Zima stoletja malo verjetna

Statistično gledano se »zima stoletja« zgodi enkrat na sto let. Zadnja takšna je bila leta 1962/63, najhladnejša zima 20. stoletja v Nemčiji. Takrat so ljudje trpeli zaradi težav z ogrevanjem in elektriko, infrastruktura je utrpela hude poškodbe, številni so umrli. Reke in celo Bodensko jezero so bili popolnoma zamrznjeni.

Ali se lahko zgodba ponovi? Meteorologi menijo, da je možnost zelo majhna, a o tem bo odločala sama narava.