V srcu Evrope nastaja tajni vohunski blok – v ospredju hrvaški obveščevalec!

Evropske obveščevalne agencije so opustile desetletja medsebojnega nezaupanja in začele graditi skupno obveščevalno operacijo, da bi se učinkoviteje uprle ruski agresiji. Ta proces je pospešila ponovna izvolitev Donalda Trumpa in dvom o ameriški zanesljivosti pri podpori evropskim zaveznikom.

V zadnjem letu so številne evropske prestolnice v svoje predstavništvo v Bruslju vključile obveščevalce. Interna obveščevalna enota EU zdaj redno obvešča visoke uradnike, hkrati pa Bruselj razmišlja o gradnji agencije z močnejšimi pooblastili, podobno CIA-i, kar je bilo dolgo nepredstavljivo.

Trik ameriške administracije

Ko je Trumpova administracija marca lani zaustavila deljenje obveščevalnih podatkov z Ukrajino, se je evropsko sodelovanje dramatično pospešilo. Kot je za Politico povedal eden zahodnih obveščevalnih uradnikov: »Donald Trump bi si zaslužil Nobelovo nagrado za mir za združevanje evropskih služb.«

Bernski klub – stoletna mreža tajnih povezav

Evropske države so že desetletja izredno previdne pri deljenju informacij. Tradicionalna mreža, znana kot Bernski klub, je nastala pred skoraj 50 leti v Švici in združuje zaupne informacije med državami EU.

• Klub nima stalnega sedeža.
• Sestaja se le dvakrat letno.
• Članice vključujejo Francijo, Nemčijo, Nizozemsko in, do leta 2019, Združeno kraljestvo.

Kljub temu je Bernski klub omejen, informacije so pogosto površinske, številne države pa ostajajo previdne zaradi možnih infiltracij (npr. stare ruske mreže v vzhodni Evropi).

Hrvaška v ospredju

Šef hrvaške obveščevalne službe Daniel Markić je septembra 2024 prevzel vodenje EU centra INTCEN, katerega cilj je izboljšati izmenjavo obveščevalnih podatkov in neposredno obveščati visoke predstavnike EU, kot sta Ursula von der Leyen in Kaja Kallas.

Pomanjkanje zaupanja

Kljub napredku je sodelovanje še vedno omejeno z nacionalnimi interesi. Robert Gorelick, nekdanji šef misije CIA v Italiji, opozarja: »Evropska obveščevalna služba ne more obstajati zaradi prevelike raznolikosti nacionalnih agencij in prevelikega števila članic.«

Nekatere države zdaj raje ustanavljajo manjše ad hoc koalicije, da povečajo zaupanje in hitrejše deljenje podatkov, medtem ko Bruselj gradi stalno obveščevalno skupnost, vključno z veznimi častniki v večini predstavništev EU.

Evropa se pripravlja na prihodnost

Nedavne geopolitične spremembe silijo EU, da preuči svojo strategijo. Bivši finski predsednik Sauli Niinistö je v poročilu EU pozval k ustanovitvi polnopravne agencije po vzoru CIA, ki bi koordinirala strateške in operativne potrebe EU in varovala ključno infrastrukturo.

Čeprav se Evropa bliža samostojni obveščevalni zmogljivosti, je pot še dolga, zlasti zaradi potrebe po zaupanju med 27 državami članicami, ki imajo različne prioritete in interese, poroča Slobodna Dalmacija.