Vampir Jure Grando spet obujen

KRINGA – Vampirske zgodbe vse bolj privlačijo knjižne bralce in filmske gledalce. Prva o grofu Drakuli iz Transilvanije irskega pisatelja Abrahama Brama Stokerja (1847–1912) je postala kažipot vsem naslednjim. Vladarja Vlada Tepeša iz 15. stoletja se je zaradi njegove okrutnosti, znan je bil po nabijanju sovražnikov na kol, oprijel vzdevek Vlad Dracul, kar pomeni hudič, a tudi zmaj. Po umetniških predelavah je njegov lik iz krajevne prerasel v svetovno legendo.

Ko crkne, ne da miru

Po nekaterih domnevah pa je Stoker v lik Drakule vpletel še druge vampirske like, med njimi Jureta Granda iz Slave Vojvodine Kranjske (leta 1689 tiskane v Nürnbergu in razširjene tudi v Nemčiji) našega polihistorja barona Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693). S sodelavci je zbral podatke, ki so neprecenljiv vir o življenju na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja. Jure Grando morda res ni ravno slovenski vampir, vsekakor pa je kranjski. Kranjska je v tistem času, kot Valvasor podrobno opiše, na jugu vključevala tudi večji del Istre. Imela je pet pokrajin, sedež pete, Istre, je bil v Pazinu.

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Istrani so zatrdno verjeli, da krvoses ne bo dal miru, dokler mu v truplo ne zabijejo glogovega kola.