Množični vdor v malo špansko enklavo Ceuta na severnoafriški obali, o katerem smo že poročali, je povzročil izjemen pritisk na meje in nemudoma potisnil migracijsko politiko Evropske unije na sam vrh politične agende. Po več dneh naraščanja napetosti so skupine ljudi v četrtek preplavile mesto, saj so na špansko ozemlje vstopale tako po morju kot s prebojem kopenske meje.
Število migrantov, ki so v zadnjih dneh vstopili iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta v severni Afriki, je naraslo na 60.000. Med poskusom prečkanja meje po kopnem in morju jih je doslej umrlo 34. Medtem je špansko notranje ministrstvo sporočilo, da so 25.000 migrantov že vrnili v Maroko.
Španski policijski sindikat JUPOL (Justicia Policial) je potrdil navedbe varnostnih virov in španskih medijev, da naj bi v enem samem dnevu v Ceuto vstopilo 60.000 ljudi, kar predstavlja več kot polovico celotnega prebivalstva te enklave, ki šteje okoli 85.000 prebivalcev. Špansko ministrstvo za notranje zadeve uradnih podatkov še ni izdalo, poročajo pa, da je hkrati v sosednjo enklavo Melilla vstopilo okoli 400 ljudi. S tem je trenutni val po obsegu močno presegel dotedanjo največjo krizo iz leta 2021, ko je v dveh dneh mejo prečkalo približno 10.000 ljudi.
Nekateri se vračajo sami
Španski premier Pedro Sánchez je skupaj z notranjim ministrom Fernandom Grande-Marlaskom nemudoma obiskal kritično območje in mejni prehod Tarajal ter razmere opisal kot izjemno resne. V svojem nagovoru je poudaril: »Zadnje dogajanje pomeni napad in kršitev ozemeljske suverenosti Španije. Gre za zavržno dejanje, ki si zasluži našo najostrejšo obsodbo.« Dodal je, da bo država uporabila vse razpoložljive mehanizme za zaščito varnosti in družbene harmonije v Ceuti, ter zagotovil pomoč lokalnim manjšim podjetjem, ki so morala zaradi krize začasno zapreti svoja vrata.
Španski premier Pedro Sanchez se je nemudoma odpravil v Ceuto. FOTO: Fabian Bimmer Reuters
Kralj Filip VI. je po telefonu opravil pogovore s premierjem Sánchezom in predsednikom Ceute Juanom Jesúsom Vivasom. Vlada v Madridu je na območje napotila vojsko in zaprla mejo v Melilli. Poleg tega načrtujejo vzpostavitev začasnega sprejemnega centra za hitro registracijo, dokumentacijo in pospešeno vračanje oseb brez pravne podlage za bivanje, v morju v bližini valobrana pa bodo postavili vidno, pregrajeno linijo z bojami, da jasneje označijo mejno črto.
Po oceni španske vlade so množični val sprožile kriminalne mreže za trgovino z ljudmi. Te naj bi med ljudmi namerno širile prikrojeno razlago nedavne sodbe španskega vrhovnega sodišča glede zavračanja migrantov na morju, s čimer so ustvarile lažni vtis o legalnosti prehodov. Posledično španski organi na terenu prišleke že pozivajo k prostovoljnemu povratku v Maroko, mnogi pa se za vrnitev že odločajo sami.
So krivi odnosi med Alžirijo in Marokom?
Maroške oblasti se o vzrokih za nenaden val in o ukrepih svojih obmejnih organov še niso uradno izrekle. Strokovne analize pa opozarjajo, da bi dogajanje lahko bilo povezano z regionalnim rivalstvom med Marokom in Alžirijo. Premier Sánchez je namreč 20. julija prvič po štirih letih obiskal Alžir. Maja 2021 je Maroko že oslabil mejni nadzor v času diplomatskega spora, ko je Španija dovolila zdravljenje vodje gibanja za neodvisnost Zahodne Sahare. Tista kriza se je končala šele leta 2022, ko je Madrid spremenil svojo nevtralno politiko in podprl maroški načrt avtonomije za Zahodno Saharo, kar pa je zmotilo Alžirijo. Ponovno ogrevanje odnosov z Alžirijo bi tako lahko povzročilo nove napetosti na meji z Marokom.
Moški stoji v vodi in drži napihljiv obroč, v ozadju pa se vidi španska Guardia Civil (civilna straža). FOTO: Jon Nazca Reuters
Opozicija: Gre za invazijo
Španska politična opozicija je ostra. Vodja desnosredinske Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo je izjavil: »Ljudje na terenu opisujejo zasedeno mesto, pri čemer se ne naredi dovolj za preprečitev takšnega stanja. Vladi očitam šibak odziv, saj mora Sánchez odločno obraniti našo nacionalno varnost in ozemeljsko celovitost.« Predstavniki desničarske stranke Vox pa so dogajanje neposredno označili za invazijo.
Dogodki so sprožili val odzivov po celotni Evropski uniji, kjer predvsem desne politične opcije zahtevajo uvedbo strožjega nadzora. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je nakazal možnost zaprtja schengenskega območja za Španijo. Premierka Giorgia Meloni je poudarila: »Posnetki iz Ceute so pretresljivi in znova dokazujejo, da nenadzorovane nezakonite migracije predstavljajo konkretno grožnjo varnosti evropskih meja.« Zaradi teh izjav je španski zunanji minister José Manuel Albares na zagovor poklical italijanskega veleposlanika v Madridu, evroposlanec Javi López pa je italijansko stališče označil za nedostojno evropskega partnerja.
Francoski notranji minister Laurent Nuñez je odredil takojšnjo poostritev nadzora na meji s Španijo in aktivacijo enote za hitro posredovanje na meji. Političarka Marine Le Pen je pozvala k nemudnemu zaprtju meja s Španijo in dodala, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti leta 2027 prosti pretok v schengnu ohranili le za državljane EU. Nekdanji premier Michel Barnier pa je pozval k takojšnjemu izvajanju direktive o vračanju.
Ljudje so na špansko ozemlje vstopali tako po morju kot po kopnem. FOTO: Jorge Guerrero Afp
Finska notranja ministrica Mari Rantanen je medtem ocenila, da je Španija popolnoma odpovedala pri varovanju zunanje meje schengenskega območja, ter podprla predlog Italije z besedami, da države, ki ne izpolnjujejo obveznosti varovanja zunanjih meja, ne bi smele ostati del schengna.
Švedski premier Ulf Kristersson je Španijo pozval k hitremu ukrepanju in opozoril, da je Švedska pripravljena sprejeti lastne ukrepe, če bi dogodki ogrozili njeno varnost. Nizozemski notranji minister Tom Berendsen je dogajanje označil za skrbi vzbujajoče in izrazil pričakovanje, da bosta tako Španija kot Maroko ukrepala.
Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril: »Varovanje zunanjih meja Evropske unije je ključnega pomena za boj proti nezakonitim migracijam. Pričakujem, da bodo vse države članice jasno izpolnile to obveznost. Pričakujemo tudi, da bo Maroko nezakonite migrante nemudoma sprejel nazaj.«
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je posnetke iz Ceute označila za nesprejemljive. Poudarila je, da je treba nevarno prečkanje meja takoj ustaviti, razbiti tihotapske mreže in zagotoviti hitre vrnitve v skladu s pravili EU. Za reševanje krize je pooblastila dvoje komisarjev: Magnus Brunner že tesno sodeluje s špansko stranjo in pripravlja operativno podporo preko agencije Frontex, komisarja Dubravka Šuica pa je v stiku z maroškimi oblastmi za dosego konkretnih rezultatov.
