V GLOBINI OCEANOV

Več kot 3000 metrov pod vodo odkrili nasmejano globokomorsko ribo

Careproctus colliculi so opazili raziskovalci v Kaliforniji. Novo vrsto polžje ribe so našli več kot 3000 m globoko.
Smejoča se riba je videti kot kak lik iz risanke. FOTOGRAFIJI: Profimedia
Smejoča se riba je videti kot kak lik iz risanke. FOTOGRAFIJI: Profimedia
A. J.
 12. 9. 2025 | 07:30
2:17

V globini oceanov, kamor nikoli ne prodre sončna svetloba, so odkrili novo vrsto ribe Careproctus colliculi, ki daje vtis, kot da se smeji in je nasploh videti kot kak lik iz risanke. Riba spada v skupino Liparidae, po slovensko polžjih rib. Za te je značilna prosojna koža in popolna prilagojenost na razmere, ki bi večino živih bitij na Zemlji ubile.

Polžje ribe imajo običajno veliko glavo, želatinasto telo z ohlapno kožo in ozek rep. Še posebno nenavadna je posebna telesna zgradba, ki jim omogoča, da se s trebuhom pritrdijo na morsko dno ali na druge živali. Poleg smejoče ribe rožnate barve so znanstveniki odkrili še dve temnejši različici druge vrste.

Značilno želatinasto telo ji omogoča, da normalno živi pod visokim pritiskom.
Značilno želatinasto telo ji omogoča, da normalno živi pod visokim pritiskom.

Za izjemno odkritje je poskrbela ekipa raziskovalcev z Državne univerze v New Yorku (SUNY Geneseo) in s kalifornijskega inštituta MBARI. Ribe so odkrili na ekspediciji, ki jo je vodil raziskovalni inštitut akvarija v Monterey Bay.

Ena izmed ključnih prilagoditev

Globokomorske ribe so še vedno slabo znane, saj živijo v človeku težko dostopnem okolju. Smejočo se ribo so denimo odkrili 3268 metrov globoko. So osupljiva bitja s številnimi prilagoditvami, ki jim omogočajo preživetje v ekstremnih razmerah, kjer so pritiski lahko nepredstavljivo visoki, temperature pa izjemno nizke.

Ena izmed ključnih prilagoditev je želatinasto telo, ki se tudi ob zelo visokem pritisku ne poškoduje. Mnoge imajo bioluminiscenčne lastnosti, kar pomeni, da lahko oddajajo svetlobo. To jim pomaga pri navigaciji v popolni temi globokega morja, iskanju plena in komunikaciji z drugimi ribami.

»Te polžaste ribe verjetno zaznavajo druga drugo in svoje okolje na druge načine, zlasti z zaznavanjem vibracij v vodi ter z vonjanjem in okušanjem okolice,« je povedala vodja študije Mackenzie Gerringer iz SUNY Geneseo in dodala, da mnogo rib te vrste okuša s plavutmi.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
SODOBNA LOGISTIKA
PromoPhoto
KOLESARSTVO
Promo
BOLNIŠKE
PromoPhoto
KAKOVOST
PromoPhoto
DRUŽINSKI ZAKLAD
PromoPhoto
KAPITAL
PromoPhoto
AVTOMOBILIZEM
PromoPhoto
ZOBNI VSADKI
Promo
ENERGIJA
PromoPhoto
IZBIRČNOST
Promo
NALOŽBE
Sovoznik
Promo
FINANCIRANJE
PromoPhoto
INTERVJU
Promo
ZDRAVJE
Promo
ELEKTRIČNA ENERGIJA
PromoPhoto
VOŽNJA
PromoPhoto
TVEGANJE
Promo
DOMENA
Promo
OKUSNO
PromoPhoto
IDEJA ZA IZLET
Promo
NASVET
ONAPLUS PODKAST
Promo
VEČ ENERGIJE
PromoPhoto
SKUPNOST ZA PODJETNICE
PromoPhoto
SKUPAJ ZA VARNOST