
Galerija

Vsakdan si vedno pogosteje lajšamo z uporabo umetne inteligence, ne le pri službenih projektih, mnogi se po k različnim botom, klepetalnikom in podobnim programom po pomoč zatečejo tudi v zasebnem življenju. Umetna inteligenca lahko namreč pomaga natuhtati, kaj bi lahko pripravili iz sestavin, ki jih imamo v hladilniku, ponudi predloge, kam na družinski izlet, primerja cene gostinskih obratov in trgovin ter predlaga ugodnejše opcije, mnogi pa se nanjo obrnejo tudi z osebnimi vprašanji.
Tako je denimo CNN objavil izkušnjo dečka, ki ni vedel, kaj naj stori, ko sta se v sporu znašla dva njegova prijatelja. In je za nasvet vprašal umetno inteligenco. Ta je predlagala, naj se druži z vsakim posebej, če se med seboj ne razumeta, kar je James Johnson-Byrne tudi storil. Težava je bila tako res rešena, a je James priznal, da zdaj oba prijatelja vidi veliko redkeje kot nekoč in kot bi si želel.
Ugotovil je, da mu je umetna inteligenca res ponudila rešitev, ki je bila učinkovita na kratek rok, ni pa naprava bila zmožna na zadevo pogledati širše ter predvideti dolgotrajnejših posledic njene rešitve. »Ne bi je upal vprašati za nasvet glede kakšne globoke in pomembne težave,« je dejal James, ki je med interakcijo s programom ugotovil še, da se ta njegov »umetni« prijatelj sumljivo pogosto strinja z njim in mu pove točno to, kar si želi slišati.
Ker je program z njim komuniciral na zelo podoben način kot človek, se je James zalotil, da se z njim pogovarja vedno pogosteje in vedno dlje, dokler se ni v nekem trenutku zavedel, da je povsem pozabil, da komunicira z napravo in ne z živim prijateljem. In podobne izkušnje imajo tudi mnogi drugi najstniki, je pokazala raziskava, ki so jo opravili pri Common Sense Media in v kateri je sodelovalo preko 1000 mladostnikov, starih med 13 in 17 let.
Velika večina oziroma kar 72 odstotkov najstnikov je priznala, da so se po pomoč že obrnili na umetno inteligenco, več kot polovica vprašanih pa z njo komunicira redno. Tretjina se nanjo obrne tudi v primeru, ko potrebuje nasvet glede medsebojnih odnosov in ljubezni.
Rezultati so skrb vzbujajoči, saj so najstniška leta izredno občutljivo obdobje v psihičnem in socialnem razvoju človeka, ko se učimo reševati konflikte, sklepati prijateljstva ter osvajamo vse vrste socialnih interakcij, ki jih bomo potrebovali pozneje v življenju.
»Mnogi so poročali o tem, da se umetna inteligenca pogosto v vsem strinja z njimi, jim laska, podpira njihove predolge, četudi niso najbolj pametni. Tega starš, učitelj, prijatelj ne bi naredil in mladostnik lahko ob pogosti in dolgotrajni uporabi umetne inteligence pozabi, kako je videti in kako poteka medčloveška interakcija,« pravi vodja omenjene raziskave Michael Robb, ki je ob tem opozoril, da velik del komunikacije predstavlja neverbalna komunikacija, torej geste, pogledi, položaj telesa, tudi ton glasu in podobno.
Razumevanja neverbalne komunikacije se učimo med pogovorom z drugimi, z opazovanjem, če komuniciramo z napravami, pa te pomemben učni proces preskočimo, pri umetni inteligenci neverbalna komunikacija pač ne obstaja. Ko takšen najstnik po letih uporabe umetne inteligence nato stopi v resnični svet, so posledice lahko katastrofalne. – takšen človek bo povsem izgubljen, osamljen in nesposoben funkcionirati v družbi ljudi, še opozarja Robb.