Ameriški predsednik Donald Trump je v torek umaknil svoj prej postavljeni rok, po katerem bi morala Ukrajina do četrtka sprejeti ameriški mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo. Dejal je, da »ni trdnega roka« in da je »rok zame takrat, ko bo vse končano«. Ob tem je poudaril, da ameriški pogajalci v razgovorih z Moskvo in Kijevom napredujejo ter da je Rusija pristala na nekatere kompromise. Trump je na omrežju Truth Social napovedal, da pošilja svojega posebnega poslanca Steva Witkoffa v Moskvo na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, hkrati pa ameriški sekretar za kopenske sile Dan Driscoll odhaja na pogovore z ukrajinsko stranjo. V objavi je zapisal, da je njegov tim »v zadnjem tednu dosegel ogromen napredek pri končanju vojne med Rusijo in Ukrajino (vojne, ki se sploh nikoli ne bi začela, če bi bil jaz predsednik!)« ter razkril, da je bil prvotni ameriški mirovni načrt z 28 točkami dopolnjen s prispevki obeh strani in skrčen na nekaj odprtih spornih vprašanj.
Protestniki pred ameriškim veleposlaništvom v Pragi, Češka, 25. novembra. Na transparentu sta upodobljena Putin in Trump, ki se poljubljata. FOTO: Eva Korinkova Reuters
Trump je dodal, da bo o napredku redno obveščen skupaj s podpredsednikom J. D. Vanceom, zunanjim ministrom Marcom Rubiem, ministrom za vojno Petom Hegsethom in vodjo kabineta Bele hiše Susie Wiles. Izrazil je tudi željo, da bi se kmalu srečal z Volodimirjem Zelenskim in Vladimirjem Putinom, vendar »šele, ko bo dogovor o koncu vojne dokončen ali v zadnji fazi«. Kasneje je dejal še: »Ni lahko, a mislim, da nam bo uspelo. Mislim, da smo zelo blizu dogovora.«
Zelenski želi vključiti evropske zaveznike
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem izjavil, da je Ukrajina pripravljena nadaljevati mirovni sporazum, ki ga podpira ZDA, ter da je pripravljen s Trumpom razpravljati o »občutljivih točkah« dogovora, pri čemer morajo biti vključeni tudi evropski zavezniki. V nagovoru t. i. »koaliciji voljnih« je evropske voditelje pozval, naj pripravijo okvir za napotitev »sil za odvračanje« v Ukrajino in zagotovijo podporo Kijevu, dokler Rusija ne pokaže resnične pripravljenosti, da prekine vojno. Poudaril je tudi, da morajo biti »vse varnostne odločitve o Evropi sprejete skupaj z Evropo«. Šef kabineta Zelenskega, Andrij Jermak, je pojasnil, da se ukrajinski predsednik želi s Trumpom srečati »čim prej«, po možnosti že na zahvalni dan (27. novembra), da bi dokončala ameriško-ukrajinski dogovor o pogojih za končanje vojne. Ameriški mediji navajajo, da naj bi Zelenski še ta mesec odpotoval v Washington, da bi »dokončal zadnje faze« sporazuma. Vzporedno potekajo intenzivni pogovori v Abu Dabiju, kjer se ameriški sekretar za kopenske sile Dan Driscoll ločeno srečuje z rusko in ukrajinsko delegacijo, ukrajinsko stran pa vodi šef vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov. Po ameriških virih pogajanja »potekajo dobro« in Washington ostaja »optimističen«.
Putin je 15. avgusta letos obiskal Trumpa na Aljaski. FOTO: Andrew Caballero-reynolds Afp
Zelenski se ne želi odpovedati ozemlju
Po poročanju ameriških in evropskih medijev je bil prvotni ameriški mirovni načrt z 28 točkami – ki so ga v Kijevu in Bruslju videli kot seznam želja Kremlja, saj je vključeval pritisk na Ukrajino, naj prepusti del svojega ozemlja, omeji vojsko na 600.000 vojakov in se odpove vstopu v Nato – v Ženevi preoblikovan in skrajšan na 19 točk. Ukrajina je po besedah visokih ameriških in ukrajinskih virov pristala na »bistvo« ali »srž« sporazuma, pri čemer so najobčutljivejša vprašanja – predvsem ozemeljske zamenjave in varnostna jamstva – prepuščena neposrednim pogovorom med Zelenskim in Trumpom. Kijev je po navedbah časnika Financial Times pristal na omejitev mirnodobne velikosti svoje vojske na 800.000 vojakov, kar približno ustreza trenutnemu številu vojaškega osebja. S tem je bila opuščena prvotna ameriška ideja o zgornji meji 600.000. Teritorialna vprašanja ostajajo ključni kamen spotike. Ameriški predlog še vedno predvideva, da bi Ukrajina morala pristati na izgubo pomembnih območij v Donbasu ter delov regij Herson in Zaporožje, kar Zelenski doslej vztrajno zavrača kot nesprejemljivo.
Ali bo kombinacija ameriškega pritiska, ukrajinske pripravljenosti na kompromis in evropskih »rdečih črt« res pripeljala do dogovora, ki bo vojno končal? FOTO: Alex Wroblewski Afp
Takšne pogoje postavlja EU
Evropska unija je postavila svoje »rdeče črte«. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila tri pogoje: meje Ukrajine se ne smejo spreminjati s silo, ukrajinska vojska ne sme biti omejena na način, ki bi državo puščal ranljivo za prihodnje napade, in Evropa mora imeti osrednjo vlogo pri zagotavljanju miru, pri čemer si mora Ukrajina sama izbrati svojo – evropsko – prihodnost. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron meni, da Trumpov mirovni načrt »gre v pravo smer, a ga je treba izboljšati«, saj Evropa noče miru, ki bi bil »kapitulacija«. »Le Ukrajinci lahko odločijo, kakšne ozemeljske kompromise so sploh pripravljeni sprejeti,« je opozoril. Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da mora imeti Evropa besedo pri vsakem načrtu, ki zadeva njeno suverenost in varnost: »Vsak načrt, ki vpliva na evropske interese, zahteva soglasje Evrope. Evropa stoji trdno in enotno.« Nemški zunanji minister Johann Wadephul je šel še dlje in ocenil, da je Rusija začela »fazo 0« vojne proti Natu, z droni, sabotažami in dezinformacijskimi kampanjami, ki brišejo mejo med vojno in mirom.
V objavi je zapisal, da je njegov tim »v zadnjem tednu dosegel ogromen napredek pri končanju vojne med Rusijo in Ukrajino (vojne, ki se sploh nikoli ne bi začela, če bi bil jaz predsednik!)«. FOTO: Pete Marovich Getty Images Via Afp
Medtem se vojna na terenu nadaljuje. Rusija je izvedla nove napade z droni, ki so po podatkih Kijeva preleteli tudi zračni prostor Moldavije in Romunije, zaradi česar je Bukarešta zjutraj v zrak dvignila lovce F-16 in nemške eurofighterje. V Ukrajini so napadi zahtevali nova življenja, del Kijeva je ostal brez vode in elektrike, ukrajinske sile pa so odgovorile z napadom z dronom v ruski Rostovski regiji, kjer naj bi bili po poročanju lokalnih oblasti ubiti najmanj trije ljudje.
Rusija vztraja pri svojem
Iz Moskve prihajajo mešani signali. Kremelj je ameriški prvotni načrt označil kot »zelo dobro osnovo« za pogajanja, a strogo zavrača evropski protipredlog, ki je, kot pravi Putinov svetovalec Jurij Ušakov, »popolnoma nekonstruktiven« in »ne deluje za nas«. Zunanji minister Sergej Lavrov je posvaril, da bo Rusija zavrnila spremenjeni ameriški načrt, če ne bo odražal tistega, kar sta po navedbah Moskve na srečanju na Aljaski dosegla Putin in Trump – predvsem pritisk na Kijev, naj se odpove preostalim delom Donbasa.
Ob vsem tem Bela hiša sporoča, da je bil dosežen »ogromen napredek« pri približevanju mirovnemu sporazumu, a da ostaja še nekaj »občutljivih, a ne nepremostljivih« podrobnosti, ki jih morajo ZDA, Ukrajina in Rusija razrešiti v naslednjih krogih pogajanj. Svet medtem zadržuje dih in čaka, ali bo kombinacija ameriškega pritiska, ukrajinske pripravljenosti na kompromis in evropskih »rdečih črt« res pripeljala do dogovora, ki bo vojno končal – ne le zamrznil.
