Vemo, da kanaderji rešujejo življenja, pa veste tudi, kako delujejo? Simpatični pilot razkriva vse trike (VIDEO)

Na družbenih omrežjih je Ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške objavilo posnetek, ki lepo pojasni najbolj fascinantno tehniko delovanja kanaderja – zajemanje vode med letom in izpuščanje na lokaciji. Ob posnetku so pri hrvaškem ministrstvu za obrambo zapisali: »Vemo, kako je Canadair videti v akciji, toda kako dejansko poteka polnjenje rezervoarjev?« In dodali še šaljivo opozorilo: »Med snemanjem tega videoposnetka ni bila poškodovana niti ena ribica.«

Ne pristane na vodi in je ne črpa

Čeprav je videti, kot da letalo med vožnjo po vodni gladini zajema vodo v velikansko odprtino, je sistem precej bolj preprost – in hkrati zelo domiseln. Kanader CL-415 ima na spodnjem delu trupa dve izvlečni sondi. Ko letalo pri približno 130 kilometrih na uro drsi tik nad vodno gladino oziroma po njej, pilota spustita sondi v vodo. Zaradi hitrosti letala voda skozi njiju pod pritiskom vstopa v rezervoarje. Ne gre torej za črpalko, ki bi vodo »sesala« v letalo.

MORH za CL-415 navaja kapaciteto vodnih rezervoarjev približno 6130 litrov in čas zajemanja vode okoli 12 sekund. Za poln zajem mora letalo po vodni površini prepotovati približno 1340 metrov, pri čemer je dejanska razdalja, na kateri zajema vodo, okoli 410 metrov. Sistem je zasnovan tako, da se ob polnjenju voda odvaja skozi prelivne kanale, ko so rezervoarji polni. CL-415 ima dva rezervoarja, razdeljena na štiri prekate, zajemanje pa poteka prek dveh izvlečnih sond. Sistem upravljajo piloti prek posebnih kontrol v pilotski kabini.

V boj z obsežnim požarom na Braču tudi gasilci iz Domžal, županja: »Naši Slovenci, pazite nase« (VIDEO)

Ko je voda zajeta, pilota sondi umakneta in kanader se lahko takoj odpravi nazaj proti požaru. Prav v tem je ena največjih prednosti teh letal: za novo zalogo vode se jim ni treba vračati na letališče. Če je vodna površina premajhna za celoten zajem, lahko letalo zajame tudi le delno količino vode.

In ne, kanader ne more »pogoltniti« rib

Šaljivo opozorilo hrvaškega obrambnega ministrstva ima tudi zanimivo tehnično ozadje. Odprtini zajemnih sond sta razmeroma majhni – približno 10 krat 12 centimetrov. Mit o tem, da bi kanader lahko med zajemanjem vode recimo posrkal potapljača, je popolnoma neutemeljen.

Kanader tako v resnici ne zajema vode kot velikanski sesalnik. Letalo se pri visoki hitrosti spusti na vodno površino, spusti sondi, hidrodinamični tlak pa poskrbi, da se rezervoarji napolnijo – skoraj neverjetnih 6000 litrov v približno 12 sekundah. In prav ta kombinacija hitrosti, natančnosti in preprostega, a učinkovitega sistema je razlog, da je kanader že desetletja eno najpomembnejših letal za gašenje gozdnih požarov.