
Galerija

Potem ko so bili v Srbiji potrjeni novi primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila, v Grčiji in Makedoniji pa tudi smrtni primeri, povezani z njim, je potrditev o okužbi prispela tudi iz Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo.
Tri primere okužbe so potrdili julija in avgusta na območju vzhodne, osrednje in severozahodne Hrvaške, navaja dnevnik.hr.
Z NIJZ so nam pred dnevi sporočili pomirjujočo novico, da letos do zdaj pri nas niso prejeli niti ene prijave okužbe z virusom Zahodnega Nila. A virus za Slovenijo ni neznanka in strokovnjaki možnosti njegovega širšega pojava pri nas ne izključujejo.
Gre za virus, ki se prenaša z ugrizom komarja in se ne prenaša s človeka na človeka, okuženi na Hrvaškem pa niso življenjsko ogroženi.
Novinar Nova TV se je o virusu pogovarjal z Alemko Markotić, direktorico Klinike za infekcijske bolezni. Markotićeva je potrdila, da je eden od bolnikov na oddelku za intenzivno nego in priključen na napravo za umetno predihavanje. »Upamo, da bo v bližnji prihodnosti okreval in da se bo vse dobro izteklo,« je dejala.
Bolezen Zahodnega Nila povzroča virus Zahodnega Nila, prenašajo pa ga okuženi komarji. Virus v naravi kroži med pticami in komarci. Ptice so glavni gostitelji virusa, komar pa se lahko okuži, ko se hrani s krvjo okužene ptice, ter nato virus prenese na človeka.
Najpogostejši prenašalci so komarji rodu Culex, virus pa lahko izjemoma prenašajo tudi druge vrste iz rodu Aedes. Večina okuženih ljudi, okoli 70 do 80 odstotkov, nima nikakršnih simptomov. Po ugrizu okuženega komarja se simptomi, če se sploh pojavijo, najpogosteje razvijejo po 2 do 6 dneh, lahko pa inkubacija traja od 2 do 14 dni.
Pri približno 20 do 30 odstotkih okuženih se razvije blažja oblika bolezni, znana kot mrzlica Zahodnega Nila. Pojavijo se lahko povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, prebavne težave ter izpuščaj.
Pri manj kot 1 % okuženih se lahko razvije težja oblika bolezni s simptomi meningitisa/vnetja možganskih ovojnic, encefalitisa in zelo redko akutne mlahave ohromitve. Povečano tveganje za razvoj težje oblike bolezni imajo starejše osebe s že prisotnimi kroničnimi boleznimi.
Obolele zdravijo simptomatsko, večina pa si dobro opomore brez trajnih posledic.