Von der Leynova svari: Posledice bi lahko čutili leta in leta

Posledice energetske krize, povezane z vojno na Bližnjem vzhodu, bi lahko čutili še mesece, ali celo leta, je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zato mora EU po njenem mnenju zmanjšati odvisnost od uvoza fosilnih goriv in pospešiti elektrifikacijo.

»V samo 60 dneh konflikta se je naš račun za uvoz fosilnih goriv povečal za več kot 27 milijard evrov, pri čemer nismo prejeli nič dodatne energije. Pot naprej je torej jasna. Zmanjšati moramo svojo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in okrepiti domačo proizvodnjo dostopne in čiste energije,« je v razpravi o vojni na Bližnjem vzhodu in njenih posledicah v Evropskem parlamentu povedala von der Leyen. Pri tem je kot zgled navedla Švedsko, ki večino elektrike pridobi iz obnovljivih virov energije in jedrske energije. Tako se ob zvišanju cene plina za en evro za megavatno uro elektrika podraži za zgolj štiri cente za megavatno uro. Poudarila je, da zaradi različnih energijskih mešanic držav članic ne morejo vse nasloviti trenutne krize z enakimi ukrepi. Zato je komisija pretekli teden predstavila nabor različnih ukrepov, ki jih lahko članice sprejmejo v odziv na visoke cene energije.

Med drugim je treba pospešiti elektrifikacijo tako transporta kot tudi industrije in ogrevanja, je povedala predsednica komisije in pozvala k porabi 95 milijard evrov za področje energetike, ki jih članice v okviru trenutnega večletnega finančnega okvirja EU še niso porabile. »Ko govorimo o evropski neodvisnosti, pomeni, da je čas za elektrifikacijo Evrope,« je poudarila. Napovedala je, da bo Bruselj še pred poletjem predstavil temu namenjen načrt z ambicioznimi cilji. Pretekli teden predstavljeni ukrepi so po njenih besedah poleg tega namenjeni boljšemu usklajevanju članic unije pri polnjenju skladišč s plinom, pa tudi pri sproščanju zalog goriva. Von der Leyen je pozvala še, naj bodo ukrepi v podporo državljanom in gospodarstvu namenjeni zgolj najbolj ranljivim. Pri soočanju z energetsko krizo pred štirimi leti, povezano z rusko agresijo na Ukrajino, je bilo namreč več kot 350 milijard evrov porabljenih za ukrepe, ki niso bili ciljno usmerjeni, je ponazorila.