Vse je nared za konklave, papeža je izvolil tudi beli golob

Pred današnjim začetkom konklava, na katerem bodo kardinali volivci volili naslednika pokojnega papeža Frančiška, so se včeraj v Vatikanu kardinali zbrali na zadnji kongregaciji. Vseh 133 je že v Rimu, imeli pa bodo lažjo nalogo kot mnogo njihovih predhodnikov, ki so v preteklosti večkrat trpeli v špartanskih razmerah. Nekatere izbore, ki so se postopoma razvili v današnjo obliko konklava, so zaznamovale tudi druge posebnosti. Tako je imel denimo leta 236 po navedbah takratnega cerkvenega zgodovinarja Evzebija Cezarejskega pri izbiri papeža odločilno vlogo beli golob. Ko je krščanska skupnost v Rimu razpravljala o papeških kandidatih, je namreč priletel na glavo vernika Fabijana, ki se jim je ravno pridružil. Zbrani so to dojeli kot znamenje in ga izvolili.

V zgodnjem krščanstvu, ko so papeža oziroma rimskega škofa izvolili verniki rimskega plemstva in duhovniki rimske škofije, je pri glasovanjih pogosto prihajalo do vmešavanj. Leta 1059 pa je papež Nikolaj II. uvedel pravilo, da papeža volijo samo kardinali. To je uzakonil papež Aleksander III. leta 1179. Določil je tudi, da kardinalski zbor izbira novega papeža z dvotretjinsko večino glasov prisotnih, piše na spletni strani Cerkve v Sloveniji.

Ta ukrep je marsikdaj otežil odločanje, in da bi ta proces pospešili, se je v 13. stoletju razvila praksa zapiranja kardinalov do sprejema odločitve. Leta 1241 je vodja rimske vlade kardinale zaprl v propadajočo stavbo, v kateri jim niso hoteli čistiti stranišč in zagotoviti zdravnikov. Kot je zapisal ameriški zgodovinar Frederic Baumgartner v svoji knjigi o zgodovini volitev papežev, so kardinali odločitev sprejeli šele, ko je eden od njih umrl. Po 70 dneh so izvolili Goffreda Castiglionija, ki je postal papež Celestin IV.

Najdaljši konklave v zgodovini Cerkve, skoraj triletni, pa je bil po smrti papeža Klemna IV. leta 1268. Po 18 mesecih so kardinale zaprli v papeško palačo v mestu Viterbo blizu Rima in jim zmanjševali količino hrane. Da bi pospešili odločanje, so nezadovoljni lokalni prebivalci junija 1270 celo odstranili streho palače. Pri tem jih je očitno navdihnila domislica nekega angleškega kardinala, da bi se brez strehe lahko mednje neovirano spustil Sveti duh.

Septembra 1271 so nato izvolili papeža Gregorija X., ki je leta 1274 uvedel zaprtje kardinalov – konklave prihaja iz latinskega izraza cum clave oziroma s ključem. Uvedel je tudi pravilo, da se morajo sestati deset dni po smrti papeža in da jim morajo sčasoma zmanjševati količino hrane.