»Vstopamo v neznano«: Prihaja najmočnejši El Niño v zadnjih tisoč letih

Neverjetno močan El Niño, ki trenutno segreva planet, je podrl zgodovinski temperaturni rekord za ta naravni pojav, in to več mesecev pred pričakovanim vrhuncem, piše Guardian. Najnovejše meritve kažejo, da je dvig temperature v samem središču El Niña v Tihem oceanu dosegel 3,05 stopinje Celzija. S tem je presegel dosedanji absolutni rekord 3,02 stopinje Celzija, ki so ga izmerili konec novembra 2015. To je bila najvišja izmerjena vrednost v 150 letih sodobnih meritev. Temperaturno odstopanje se izračunava glede na povprečje obdobja med letoma 1991 in 2020.

Večina meteorologov kot izhodišče uporablja drseče 30-letno povprečje, pri čemer upoštevajo tudi globalno segrevanje, ki ga povzroča človek. Tudi ta kazalnik, znan kot ONI oziroma Niño 3.4, je tik pred rekordom, saj za vrednostjo iz leta 2015 zaostaja le za stotinko stopinje. Oba izračuna temeljita na podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje NOAA.

Pričakujejo »osupljiv« El Niño

Najnovejše napovedi kažejo, da bi lahko El Niño na vrhuncu novembra in decembra dosegel celo 4 stopinje Celzija. To kaže povprečje 14 različnih prognostičnih modelov, ki jih je analiziral podnebni znanstvenik Zeke Hausfather.

Te številke tako močno odstopajo od vsega, kar je bilo izmerjeno doslej, da jih je Hausfather označil za osupljive, drugi strokovnjaki pa že govorijo o pojavu »na ravni Godzile«. Vsak dvig temperature za več kot 0,5 stopinje Celzija se sicer šteje za pojav El Niña, vrednosti nad 2 stopinjama pa se uradno uvrščajo med »zelo močan« oziroma »super« El Niño.

Trenutni El Niño zelo verjetno predstavlja najmočnejši takšen dogodek v najmanj zadnjih 1000 letih. V ozračje bo sprostil ogromno dodatne toplote, čeprav se to že tako hitro segreva zaradi kurjenja fosilnih goriv. Zaradi tega dvojnega učinka strokovnjaki pričakujejo, da bo leto 2027 podrlo vse dosedanje rekorde in postalo najtoplejše leto v zgodovini meritev.

Podnebna kriza, ki jo povzroča onesnaževanje zaradi fosilnih goriv, že zdaj krepi vremenske ekstreme in zahteva človeška življenja. Novi El Niño bo te posledice še okrepil, spremembe ustaljenih vremenskih vzorcev pa so že začele puščati posledice po vsem planetu.

Prejšnji so povzročili za stotine milijard škode, ta jih pušča daleč za seboj

»Izjemno močni dogodki El Niño, kot sta bila tista v letih 1997 in 1998 ter 2015 in 2016, so po svetu povzročili za stotine milijard dolarjev škode. Sedanji pa prejšnje pušča daleč za seboj,« opozarja Hausfather v analizi za Carbon Brief.

Profesorica Friederike Otto z londonskega Imperial Collegea poudarja, da gre za ogromno prerazporeditev energije znotraj podnebnega sistema.

»To je nevarno, ker se dogaja v podnebnem sistemu, ki je že segret in nanj močno vpliva človek. Zaradi tega bomo marsikje po svetu videli doslej nevidene vročinske ekstreme z vsemi posledicami za zdravje, prehransko varnost in pomanjkanje vode. El Niño prihaja in odhaja, toda dokler bomo uporabljali fosilna goriva, se bo pojavljal na vse toplejšem ozadju, zato se skupnosti veliko težje spoprijemajo z njegovimi posledicami.«

Vročina in suša v Indoneziji sta že sprožili rekordne gozdne požare in nevarno onesnaženje zraka, medtem ko so v Indiji izostale ključne monsunske padavine. Suša v Srednji Ameriki in na Karibih uničuje pridelke in upočasnjuje pomorsko trgovino zaradi padca gladine vode v Panamskem prekopu.

Svetovni program za hrano je avgusta opozoril, da bi lahko posledice El Niña okoli 50 milijonov ljudi potisnile v akutno lakoto ter povzročile novo rast cen hrane.

Poplave, suše in grožnja svetovnemu gospodarstvu

Leta, v katerih prevladuje El Niño, v nekaterih delih sveta prinašajo precej močnejše padavine in poplave. Peru in Čile že občutita posledice, prekinjen pa je bil tudi dostop do Machu Picchuja.

Afriški rog je izjemno občutljiv za okrepljene nalive, medtem ko na jugu Združenih držav Amerike pozimi pričakujejo obilne padavine.

Poletje na južni polobli bo precej toplejše in bolj suho, kar povečuje nevarnost požarov in suše v Avstraliji ter na jugu Afrike. Na Pacifiku pričakujejo tudi močnejše tajfune, medtem ko El Niño običajno zavira nastajanje orkanov na Atlantiku, kjer letos nenavadno še niso zabeležili niti enega.

Znanstvenike skrbi, da bi lahko podnebna kriza spremenila običajna pravila, po katerih se ta pojav obnaša, zaradi česar se države veliko težje pripravljajo na prihajajoče vremenske udare.

Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov je začela največjo operacijo v svoji 50-letni zgodovini, s katero želi nacionalnim meteorološkim službam pomagati pri pravočasnem izdajanju napovedi.

»Vstopamo na neznano območje«

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je opozoril, da planet vstopa na neznano območje in v nevarno območje vremenskih ekstremov.

Profesor Bill McGuire je za Guardian poudaril, da bi lahko šlo za enega največjih vremenskih preobratov v zadnjih tisoč letih, ki bo prinesel vrsto katastrof. Ob tem je spomnil, da je super El Niño v letih 1997 in 1998 svetovnemu gospodarstvu povzročil za 5,7 bilijona dolarjev izgub.

»Vse posledice El Niña še dodatno krepijo globalne podnebne spremembe,« je sklenil profesor Kevin Trenberth iz ameriškega Nacionalnega centra za raziskave ozračja.

»Vročinski valovi in požari brez primere, ki smo jih spremljali v Evropi, Severni Ameriki in Aziji, so le majhen uvod v to, kar še prihaja.«