Vznemirljivo odkritje v vesolju

Mednarodna ekipa znanstvenikov pod vodstvom astrofizičarke Blakesley Burkhart z Univerze Rutgers v kanadski provinci Novi Brunswick je odkrila molekularni oblak, ki je od Zemlje oddaljen 300 svetlobnih let. Poimenovala ga je po grški boginji zore Eos. Molekularni oblaki so sestavljeni iz plina in prahu – najpogostejša molekula je vodik, temeljni gradnik zvezd in planetov. Vsebujejo tudi druge molekule, kot je ogljikov monoksid. Molekularni oblaki se pogosto zaznavajo z uporabo konvencionalnih metod, kot so radijska in infrardeča opazovanja, ki po besedah znanstvenikov zlahka zaznajo kemični podpis ogljikovega monoksida.

Omenjena ekipa znanstvenikov je pri odkritju oblaka Eos uporabila povsem drugačen pristop. »To je prvi molekularni oblak, odkrit z neposrednim iskanjem daljne ultravijolične emisije molekularnega vodika,« je dejala Burkhartova. »Podatki so pokazali žareče molekule vodika, zaznane s fluorescenco v daljnem ultravijoličnem območju. Ta oblak dobesedno sveti v temi.«

Blakesley Burkhart je vodila ekipo raziskovalcev.

Eos ni nevaren za Zemljo ali sončni sistem. Zaradi svoje bližine pa po besedah strokovnjakov ponuja edinstveno priložnost za preučevanje lastnosti strukture v medzvezdnem mediju – prostoru med zvezdami. »Ko gledamo skozi naše teleskope, ujamemo celotna osončja v procesu nastajanja, vendar ne vemo podrobno, kako se to zgodi,« je dejala Burkhartova. »Naše odkritje Eosa je vznemirljivo, ker lahko zdaj neposredno izmerimo, kako molekularni oblaki nastajajo in razpadajo ter kako galaksija začne preoblikovati medzvezdni plin in prah v zvezde in planete.«

»Zgodba o vesolju je zgodba o prerazporeditvi atomov skozi milijarde let,« je še pojasnila omenjena astrofizičarka. »Vodik, ki je trenutno v oblaku Eos, je obstajal v času velikega poka in je sčasoma padel na našo galaksijo ter se združil v bližini Sonca. Torej je bila to dolga pot teh atomov vodika, dolga 13,6 milijarde let.«