Zahod sanja o zlomljeni Rusiji, a Putinovo gospodarstvo kljub vsemu raste

Ugledna revija The Economist v analizi preučuje vse glasnejša opozorila različnih raziskovalnih inštitutov, ki trdijo, da se rusko vojno gospodarstvo po štirih letih rasti končno sooča s strukturno izčrpanostjo. Strokovnjaki iz inštitutov v Kielu in Londonu ocenjujejo, da je Rusija zaradi zahodnih sankcij verjetno že v recesiji ali pa pred hudo krizo, kar naj bi potrjevali tudi uradni podatki o blagem padcu BDP v prvem četrtletju. Vendar pa natančnejši pregled kaže, da ruski vojaški stroj kljub pritiskom še zdaleč ni pred kolapsom.

Uradna statistika o upadu gospodarske aktivnosti je namreč v veliki meri statistični privid. Konec leta 2025 so ruski potrošniki pohiteli z večjimi nakupi zaradi napovedanega dviga DDV z 20 na 22 odstotkov, kar je umetno napihnilo tisti kvartal na račun začetka letošnjega leta. Ko k temu prištejemo še manj delovnih dni in izjemno slabo vreme, postane jasno, zakaj so uradne številke slabše. Alternativni kazalniki, kot sta indeks banke Goldman Sachs in podatki ruske razvojne banke VEB, namreč kažejo na stabilno, celo pospešeno gospodarsko rast v marcu in aprilu, ki jo poganja predvsem rast cen nafte.

Čeprav so se razmere na trgu dela nekoliko zaostrile, brezposelnost ostaja na zgodovinsko nizkih dveh odstotkih. Ukrajinski napadi na energetsko infrastrukturo in nihanje cen nafte sicer otežujejo izvoz fosilnih goriv, a je bil skupni izvoz blaga aprila kljub temu višji kot lani. Rusko gospodarstvo na nekaterih področjih celo okreva: inflacija se je prepolovila, realne plače še naprej rastejo, letalski prevoznik Aeroflot pa beleži opazen porast potnikov. Odlično gre tudi ruskim oligarhom, saj se je prodaja luksuznih avtomobilov iz uvoza prek obvoznih poti močno povečala, letos so na primer kupili kar 80 odstotkov več vozil znamke Lamborghini kot v celotnem lanskem letu.

Slovesnost ob dnevu spomina in žalovanja je potekala ob 85. obletnici napada nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo. FOTO: Alexander Zemlianichenko Afp

Še daleč od zloma

Ključ do te odpornosti ostaja masivna država poraba, saj Moskva za vojsko namenja med sedem in osem odstotkov BDP. Kritiki opozarjajo, da to izčrpava civilni sektor in delovno silo, vendar je vojna potrošnja le za nekaj odstotnih točk višja kot pred začetkom invazije leta 2022. Proračunski primanjkljaj znaša obvladljive tri odstotke BDP, država pa ga lahko pokrije z višanjem davkov, črpanjem državnih rezerv, domačim zadolževanjem ali v skrajnem primeru celo z zaplembo bančnih depozitov prebivalstva.

ZDA in zaveznice sicer še naprej uvajajo nove ukrepe, vendar bi bil za resen zlom Rusije potreben precej močnejši udarec od dosedanjih, piše The Economist. Rusija bo letos verjetno zabeležila približno enoodstotno gospodarsko rast, kar je primerljivo s Francijo ali Kanado, zato Putinov vojaški voz kljub vsem težavam nemoteno pelje naprej.