Ribičev prstan, eden izmed prepoznavnih simbolov papeške oprave, ima zgodovino, ki sega vsaj v 13. stoletje. Ime je dobil po svetem Petru, ki je bil po katoliški tradiciji ribič in prvi papež. Papež Frančišek ga je nosil ob slovesnih priložnostih med svojimi 12 leti pontifikata. Mnogi verniki so poljubili ta prstan, kar je sprožilo tudi razprave glede higiene.
Po papeževi smrti bo po tradiciji pečatni prstan uničen, ali vsaj poškodovan, znotraj vatikanskih zidov.
Ribičev prstan, eden izmed prepoznavnih simbolov papeške oprave, ima zgodovino, ki sega vsaj v 13. stoletje. FOTO: Stefano Rellandini Reuters Pictures
Zakaj je treba prstan uničiti?
Ta praksa ima tudi praktičen namen. Ribičev prstan in obesek, imenovan bulla, sta bila tradicionalno uporabljena kot uradna pečata za papeška pisma in dokumente. Vsak novi papež je prejel svoj prstan in pečat, da bi po papeževi smrti preprečili ponarejanje, pa sta bila oba simbolično uničena s pomočjo kladiva. Od leta 1521 do 2013 je bil to običajen postopek.
»To je enakovredno odvzemu dostopnih podatkov nekomu na družbenih omrežjih,« je dejal Christopher Lamb, dopisnik CNN iz Vatikana. »Cilj je bil preprečiti, da bi prevaranti uporabljali ponarejene pečate,« je dodal.
Po običaju uničenje prstana in pečata opravi kardinal komornik – visoki kardinal, zadolžen za vodenje prehodnega obdobja – pred Zborom kardinalov po objavi papeževe smrti. Ta praksa se je nadaljevala tudi potem, ko prstan in bulla nista več služila kot uradna pečata (to vlogo je v sredini 19. stoletja prevzel pečatni žig).
Ko je papež Benedikt XVI. postal prvi papež v šestih stoletjih, ki je abdiciral, je bila uvedena nova praksa: namesto uničenja je bil v površino prstana vrezan globok križ.
Frančišek je Ribičev prstan nosil ob slovesnih priložnostih, v vsakdanjem življenju pa preprost srebrn prstan, ki ga je nosil že kot kardinal. FOTO: Ciro De Luca Reuters
»Mislim, da se je sčasoma pojavilo mnenje, da uničenje prstana ni več nujno,« je dejal Lamb in namignil, da je možnost ponarejanja papeškega pečata postajala vse manjša. Pričakuje se, da bo trenutni komornik, irski kardinal Kevin Joseph Farrell, ki ga je papež Frančišek imenoval leta 2023, sledil isti praksi in prstan poškodoval pred začetkom konklava – postopka izvolitve novega papeža.
Poljubiti ali ne poljubiti prstana
Čeprav ima prstan globoko simboliko in je povezan s papeško avtoriteto, se njegov pomen razlikuje od papeža do papeža. Papež Frančišek se je v tem smislu razlikoval od svojih predhodnikov. Nekateri papeži, kot je Benedikt XVI., so prstan nosili vsak dan, medtem ko je Janez Pavel II. pogosto nosil nadomestni prstan ali križ v obliki prstana.
Frančišek je bil nekje vmes – Ribičev prstan je nosil ob slovesnih priložnostih, v vsakdanjem življenju pa preprost srebrn prstan, ki ga je nosil že kot kardinal.
Prstan pokojnega papeža Benedeikta XVI. FOTO: Stefano Rellandini, Reuters Pictures
Pojavljala so se tudi ugibanja, da mu ni bilo prijetno, ko so mu ljudje poskušali poljubiti roko. V začetku leta 2019 je bil posnet, kako večkrat umakne roko, ko so verniki poskušali poljubiti prstan.
Iz Vatikana so nato sporočili, da je to storil zato, da bi zmanjšal širjenje okužb.
Po Lambovih besedah je papež Frančišek vedno želel neposreden stik z ljudmi, s stiskom roke ali objemom, zlasti s tistimi v stiski, in ni pričakoval, da se mu ljudje klanjajo ali mu poljubljajo roko ob srečanju.
»Recikliran« prstan
Ribičevi prstani so se skozi stoletja razlikovali. Večina prikazuje svetega Petra s ključi Svetega sedeža – simbol trenutka, ko so mu bila predana »nebeška vrata« – poleg tega pa njihov dizajn ni bil strogo določen.
Pogosto so odražali modne trende tistega časa ali osebni duh določenega papeža. Prstan zlatarji običajno ročno izdelajo za novega papeža, a Frančišek je tudi tu prekinil tradicijo.
V skladu s svojo skromnostjo se je odločil, da ne bo dal izdelati novega prstana, ampak si je »sposodil« tistega, ki je nekoč pripadal tajniku Pavla VI., je povedal Lamb.
Tako imenovani podedovani prstan je nekoč pripadal nadškofu Pasqualeju Macchiju, tajniku Pavla VI., ki je umrl leta 2006. Izdelan je iz posrebrenega zlata, ne iz čistega.
