Vojna propaganda je v sodobnih časih našla idealno mesto zase – družbene medije – in Iran se zdaj z ZDA poteguje za naziv največjega svetovnega spletnega bojevnika. Medtem ko so v resničnem svetu na Bližnjem vzhodu padale bombe ter frčali rakete in brezpilotniki, sta nasprotnici izstreljevali tudi ironične, s pop kulturo prežete meme. Iranski voditelji so hitro zavzeli spletno bojno držo, se oborožili z memi in silovito napadli ZDA in Izrael, piše ameriški poslovni medij CNBC.
Iranski voditelji v sporočilih redno žalijo Trumpa in spodkopavajo njegovo avtoriteto.
»Kar vidimo, ni le vojna z orožjem, ampak tudi vojna estetike,« pravi Nancy Snow, profesorica komunikologije na kalifornijski državni univerzi Fullerton. »Kdor nadzoruje meme, nadzoruje razpoloženje.« Glavna tarča Irana je seveda ameriški predsednik Donald Trump, ki se mu državni mediji in visoki predstavniki oblasti neusmiljeno posmehujejo. Vodilni člani iranskega parlamenta, revolucionarne garde in celo predsednik države Masud Pezeškian v sporočilih redno žalijo Trumpa in spodkopavajo njegovo avtoriteto, pri čemer za širjenje propagande uporabljajo najbolj priljubljene družbene medije na svetu, kot sta Facebook in X.
Legokocke in vojna
Med najbolj vidnimi primeri iranske propagande je serija videoposnetkov, ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence, ki v slogu legokockastih animiranih filmov prikazujejo predsednika Trumpa in njegovega velikega prijatelja, izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, kako napadata cilje na Bližnjem vzhodu, hkrati pa opevajo iranske vojaške uspehe proti ZDA in Izraelu. Eden od filmčkov prikazuje paničnega Trumpa, ki po pregledu Epsteinovih dosjejev skupaj s hudičem in Netanjahujem ukaže zračni napad. Drugi video, pravi raperski diss, Trumpa zmerja z zgubo in ga obtožuje, da je Netanjahujeva lutka, medtem ko prikazuje padanje vrednosti delnic na borzi, raketne napade in krste.
Trumpova administracija je povezala posnetke iz športa in filmov z resničnimi posnetki vojaških napadov.
Ta in druga sporočila iz Irana redno omenjajo Jeffreyja Epsteina, pokojnega zloglasnega spolnega prestopnika in nekdanjega Trumpovega prijatelja, ki je v središču teorij zarote, da je predsednik ZDA sprožil vojno z Iranom, da bi javnost odvrnil od objav podrobnosti iz dokumentov, povezanih s preiskavo Epsteina, piše CNBC. Kar se tiče uporabe legokock za posredovanje določenega sporočila, je to najverjetneje zaradi njihove univerzalne privlačnosti, dodaja profesor politologije na Univerzi Washington v St. Louisu Dan Butler, ki igrače uporablja pri svojem poučevanju. »Ker delujejo v izobraževanju, se lahko uporabljajo tudi za propagando: ljudje imajo radi legokocke in si bodo ogledali filme, ki temeljijo na njih,« je povedal za CNBC. »Če gre za nekaj nasilnega, lahko uporaba legokock dejansko povzroči, da ljudje zmanjšajo svojo obrambo in postanejo bolj dovzetni za deljenje vsebine.«
Iranska legokockasta vojna propaganda prikazuje iransko maščevanje nad Izraelom. FOTO: Tasnim
»Odkar je predsednik Bill Clinton leta 1999 ukinil Informacijsko agencijo Združenih držav (USIA), ZDA postopoma izgubljajo globalni primat na področju strateškega komuniciranja. Pred dvema desetletjema je ameriški diplomat Richard Holbrooke, tedaj posebni odposlanec za Afganistan in Pakistan, o voditelju [Al Kaide] Osami bin Ladnu vprašal, kako lahko človek v jami prekomunicira najbolj razvito komunikacijsko družbo na svetu. Vprašanje ostaja aktualno še danes in v živo spremljamo, kako Iranci z legokockami preigravajo ZDA,« je za Delo in Slovenske novice povedal strokovnjak za strateško komuniciranje z ljubljanske fakultete za družbene vede Dejan Verčič.
Zračni napadi, šport in videoigre
Medtem je Trumpova administracija še bolj dobesedno združila vojna sporočila z internetno kulturo. V zgodnjih dneh vojne so njeni uradni profili delili videoposnetke, ki so povezovali posnetke iz športa, filmov in videoiger z resničnimi posnetki vojaških napadov. Vizualni elementi se ujemajo z neusmiljeno bombastično in bahavo retoriko Trumpa in obrambnega ministra Peta Hegsetha, ki sta večkrat trobila o »uničenju« iranske vojske in zagotavljala, da se ZDA hitro približujejo totalni zmagi.
Odkar je predsednik Bill Clinton leta 1999 ukinil Informacijsko agencijo Združenih držav (USIA), ZDA postopoma izgubljajo globalni primat na področju strateškega komuniciranja.
Videoposnetki so bili deležni številnih, tudi vojaških, kritik, ker trivializirajo vojno, vendar predstavniki Bele hiše, ki so sodelovali pri ustvarjanju videoposnetkov, pravijo, da so se izkazali za učinkovite pri zbujanju pozornosti in povezovanju z mladimi, zato nameravajo vztrajati pri dosedanji strategiji sporočanja. »Tradicionalni mediji hočejo, da se opravičimo za poudarjanje neverjetnega uspeha ameriške vojske, vendar bo Bela hiša še naprej prikazovala številne primere iranskih balističnih raket, proizvodnih obratov in sanj o posedovanju jedrskega orožja, ki jih uničujemo v realnem času,« je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly. Vojna propaganda ni nič novega, toda to, kar se ustvarja zdaj in kar naj bi se s tem doseglo, je brez primere, je za CNBC povedal profesor komunikacij na Univerzi v Georgii Roger Stahl. Trumpova administracija pred napadom na Iran ni izvedla velike kampanje in ni ne prej ne potem poskušala upravičiti konflikt, pravi Stahl. »Namesto tega smo dobili vrsto memov in resnično bojevitih izjav Peta Hegsetha. Ne vidim nobene discipline pri sporočanju. Mislim, da udarjajo vsevprek.«
Krste z ameriškimi in izraelskimi zastavami v Teheranu. »Pazite na svoje vojake!«; podobni jumbo plakati so v Iranu nekaj običajnega.
FOTO: Majid Asgaripour/Reuters
Bela hiša je v enem od videov združila posnetke napadov z znano videoigro. GTA. FOTO: Bela hiša
Tudi v Izraelu znajo pretiravati: megaplakat v Tel Avivu z napisom: Hvala bogu in Donaldu Trumpu. FOTO: Nir Elias/Reuters
Ameriški predsednik Donald Trump v vojnih izjavah in sporočilih ne izbira besed. FOTO: Brendan Smialowski/AFP
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth slovi po bombastičnih izjavah. FOTO: Brendan Smialowski/AFP
Protiameriška propaganda na ulicah Teherana FOTO: Alaa Al-marjani/Reuters
Bela hiša je v propagandnem videu kombinirala bovling in vojno. FOTO: Bela hiša
