Zalivski tok se pomika: znanstveniki opozarjajo na možen najnevarnejši scenarij (VIDEO)

Nova raziskava nizozemskih znanstvenikov odpira resno vprašanje: ali bi lahko spremembe v Zalivskem toku napovedovale enega najhujših možnih podnebnih preobratov? Študija namreč kaže, da bi premik tega pomembnega oceanskega toka lahko bil zgodnji znak morebitnega kolapsa sistema, ki pomembno vpliva na podnebje Evrope.

Raziskava znanstvenikov z Inštituta za morsko in atmosfersko raziskovanje na Univerzi v Utrechtu je bila objavljena v reviji Communications Earth & Environment in temelji na doslej najpodrobnejših računalniških simulacijah Atlantskega oceana.

Raziskovalci z Univerze v Utrechtu opozarjajo na zanimivo povezavo: spremembe v Zalivskem toku bi se lahko pokazale že desetletja prej, preden bi prišlo do resnega zloma velikega sistema oceanskih tokov, znanega kot AMOC. Po njihovih izračunih bi se tok lahko opazno premaknil tudi do 25 let pred morebitnim kolapsom.

»Odkrili smo, da se Zalivski tok obnaša kot nekakšen zgodnji opozorilni signal za zlom cirkulacije,« so zapisali avtorji. Z drugimi besedami: če se tok začne nenavadno premikati, bi to lahko bil znak, da se v ozadju dogajajo veliko večje spremembe v oceanih.

Ključni sistem, ki ogreva Evropo

AMOC deluje kot ogromen oceanski transportni trak, ki prenaša toplo vodo iz tropskih krajev proti severu Atlantika. Tam se voda ohladi, postane gostejša in se potopi, nato pa se v globinah vrača proti jugu. Prav ta proces pomembno vpliva na milejše podnebje v zahodni Evropi.

Znanstveniki že dolgo opozarjajo, da globalno segrevanje ogroža ta sistem. Taljenje ledu in dotok sladke vode v severni Atlantik namreč zmanjšujeta gostoto vode, kar slabi kroženje. Nekatere raziskave kažejo, da je AMOC danes že najšibkejši v vsaj zadnjih tisoč letih.

Posledice bi bile daljnosežne

Kolaps tega sistema bi imel resne posledice. V severozahodni Evropi bi se temperature lahko občutno znižale. Oceanograf Ivica Vilibić je za Index pojasnil: »Podnebje bi tam postalo podobno kot na vzhodni obali Severne Amerike, na primer v Newfoundlandu.«

Hkrati bi se spremenili padavinski vzorci v tropih, kar bi lahko ogrozilo preskrbo s hrano za milijarde ljudi. Ob vzhodni obali Severne Amerike bi se lahko hitro dvignila tudi gladina morja.

Premik, ki vzbuja pozornost

V simulacijah so znanstveniki opazili, da se Zalivski tok ob slabljenju sistema postopno pomika proti severu. V nekem trenutku pa pride do nenadnega skoka – v modelu se je tok v samo dveh letih premaknil za več kot 200 kilometrov.

Prav ta nenaden premik bi lahko bil ključni signal. »Nagli premik njegove poti lahko pomeni, da se sistem približuje kritični točki,« opozarjajo raziskovalci.

Zanimivo je, da satelitske meritve že kažejo podobne trende – Zalivski tok se je v zadnjih desetletjih dejansko nekoliko pomaknil proti severu, hkrati pa so zaznali tudi oslabitev globinskih tokov.

Še vedno veliko neznank

Kljub skrb vzbujajočim ugotovitvam znanstveniki opozarjajo, da kolaps ni nujen in ni mogoče natančno napovedati, kdaj bi se lahko zgodil. Različni modeli kažejo različne scenarije – od možnosti kolapsa že sredi stoletja do počasnega slabljenja brez popolnega zloma. »Potrebno bo še veliko opazovanj in modeliranja, da bomo lahko zanesljivo povezali premik Zalivskega toka s kolapsom AMOC-a,« poudarja Vilibić.

Raziskava tako predstavlja pomemben del širše slike, a dokončnih odgovorov še ne daje. Ostaja pa opozorilo, da se v oceanih morda že dogajajo spremembe, ki bi lahko v prihodnosti močno vplivale na življenje na Zemlji.