Zaradi prekomernega potenja obiskovalcev bodo obnovili Michelangelovo fresko v Vatikanu

Slovita Michelangelova freska Poslednja sodba v Sikstinski kapeli trenutno prestaja najobsežnejši restavratorski poseg v več kot treh desetletjih, navaja hrvaški Index. Cilj prenove je odstraniti svetle usedline, ki so se čez leta nabrale zaradi povišane vlažnosti in koncentracije ogljikovega dioksida, kar je posledica vsakodnevnega obiska desettisočev turistov.

Bazilika Svetega Petra v Vatikanu. FOTO: Getty Images

Čeprav se pogosto poenostavljeno govori o vplivu »znoja obiskovalcev«, strokovnjaki pojasnjujejo, da gre v resnici za kompleksnejši kemijski proces. Na površini freske se namreč nalaga kalcijev laktat, ki nastaja zaradi kondenzacije vlage iz izdihanega zraka in izhlapevanja telesne vlage v prostoru z izjemno visoko obiskanostjo. Ta pojav vodi v nastanek solnih usedlin, znanih kot eflorescenca, ki z leti zameglijo barvne kontraste umetnine.

Obisk bo kljub restavraciji mogoč

Restavratorska dela bodo omogočila odstranitev belkaste plasti, ki trenutno duši izvirno živost barv. Sikstinska kapela bo med posegom ostala odprta za obiskovalce, vendar bo freska začasno skrita za velikim odrom. Pogled nanjo bo nadomeščala skoraj 14 metrov visoka reprodukcija mojstrovine. Po napovedih Vatikanskih muzejev naj bi bila restavracija zaključena pred veliko nočjo. »S čiščenjem bomo odstranili tanek, s prostim očesom neviden film ter ponovno razkrili polni sijaj Michelangelovih barv,« so sporočili iz Vatikana. Direktorica Vatikanskih muzejev Barbara Jatta je postopek slikovito primerjala z »odstranitvijo sive mrene«, saj bo poseg bistveno izboljšal vizualno jasnost freske.

Michelangelo, 1888. FOTO: Getty Images

Restavratorji uporabljajo izjemno previdno tehniko: površino freske čistijo s tapkanjem s čopiči, pri čemer uporabljajo deionizirano vodo, naneseno skozi dvojni sloj japonskega papirja. Ta metoda omogoča raztapljanje in odstranjevanje usedlin brez poškodb izvirnega slikarskega sloja.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Vodja znanstvenih raziskav v Vatikanskih muzejih Fabio Morresi poudarja, da so k poslabšanju stanja prispevale tudi podnebne spremembe: »Zaradi višjih temperatur in večje vlažnosti se je v zadnjih letih povečalo potenje obiskovalcev. Pri tem nastaja mlečna kislina, ki se nato pretvori v kalcijev laktat.« Glavni restavrator Paolo Violini dodaja, da voda v postopku omogoča popolno raztapljanje neželenih snovi in razkritje izvirnega barvnega sloja.

Trenutni poseg je del širšega restavratorskega projekta, ki poteka od leta 2010. Dela običajno izvajajo v večernih urah v zimskih mesecih, da kapela lahko ostane odprta za javnost. Projekt financirajo donatorji iz Združenih držav Amerike, kar omogoča nadaljnje ohranjanje ene najpomembnejših umetnin svetovne kulturne dediščine.