
Galerija

Zaradi rekordno nizkega vodostaja Save se je med Sremsko Mitrovico in Šabcem, na območju vasi Ševarice in Šašinci, znova pokazala razbitina ladje, ki je potonila leta 1945. Plovilo, ki mu pravijo Slovenec oziroma Savski Titanik, že desetletja buri domišljijo prebivalcev ob reki. Savski pesek in mulj sta razbitino prekrivala kar 81 let. Zdaj je ob rečnem prodišču vidna približno polovica plovila.
Ladjo so izdelali pred 113 leti, sprva pa je nosila ime Vag. Nemški vlačilec je pozneje kot vojna odškodnina pripadel nekdanji Kraljevini Jugoslaviji in dobil ime Slovenec. Njegova plovba se je končala ob koncu druge svetovne vojne med Mačvo in Sremom, ko je naletel na nemško mino. »Za to ladjo sem slišal od starejših domačinov. Ko sem bil star deset let, sem jo prvič videl. Takrat je imela zaščitno ograjo in bila je rumene barve,« je za RTS povedal Dejan Ilić iz Ševaric. Barve že dolgo ni več, zgodbe o Slovencu pa ob Savi še vedno živijo.
Pisatelj in vojaški zgodovinar Branislav V. Stanković je pojasnil, da so ladjo leta 1913 zgradili v Budimpešti in da je služila kot remorker oziroma vlačilec.
Posebnost plovila je bil star način pogona. Na bokih je imelo kolesi z lopaticami, ki sta ju poganjala dva parna stroja. Ob koncu druge svetovne vojne ga je Jugoslovanska armada popravila, nato pa je služil za povezavo med Beogradom in sremsko fronto. Vlekel je barže in prevažal ranjence. Na enem od teh potovanj je 25. aprila 1945 naletel na nemško kontaktno mino in dokončno potonil.
Direktor Muzeja Srema v Sremski Mitrovici Andrija Popović poudarja, da je zgodovina ladje tesno povezana z burno zgodovino tega območja. »Zanimivo je, da je služila trem, lahko bi rekli celo štirim državam. Izdelana je bila v Avstro-Ogrski, po vojnih reparacijah je pripadla Kraljevini Jugoslaviji, med drugo svetovno vojno je služila nemškim okupacijskim oblastem, na koncu pa je pripadla Narodnoosvobodilni vojski, ki jo je uporabljala leta 1945, ko je potonila,« je povedal Popović.
Slovenec je imel tudi sestrsko ladjo z imenom Župa. Ta je še danes v Beogradu, po besedah Popovića pa upajo, da bi lahko nekoč služila kot osnova za muzej rečnega ladjarstva v Srbiji.
Ob Savi razbitino poznajo pod imenoma Slovenec in Savski Titanik. Kadar se zaradi nizkega vodostaja pokaže iz vode, z nje po navedbah RTS izgine tudi kakšen kovinski del. A čeprav je nenavadna razbitina velika zanimivost, približevanje ni brez nevarnosti. Okoli nje so rečni vrtinci, zato tako dostop do plovila kot kopanje v njegovi bližini nista varna.