Zatočišče za afriške geje

Nič poljubljanja in otipavanja. Toda obiskovalci lokala v Abidžanu, gospodarskem središču in nekdanjem glavnem mestu Slonokoščene obale, so zadovoljni, da imajo prostor, kjer se lahko zabavajo. »V klubu za geje smo veliko svobodnejši kakor v običajnem lokalu,« pravi 22-letni Jacques. »Nihče nas ne gleda postrani. Tukaj se lahko sprostimo,« doda mladenič, medtem ko eden izmed gostov nežno poboža drugega po vratu.

A s tem se izkazovanje nežnosti konča. Tudi v klubu za geje upoštevajo stroga družbena pravila, ki veljajo v Slonokoščeni obali in drugih afriških državah, čeprav so med gosti geji, lezbijke, biseksualci in transvestiti. »Živim pri prijatelju,« pravi 20-letni učitelj, ki se ponoči spremeni v diskretno naličeno in elegantno oblečeno Maliko. »Iz spoštovanja do njega in njegovih prijateljev pod njegovo streho prebivam kot moški, a zvečer postanem to, kar sem.«

Bolje kot drugod

Slonokoščena obala z bari za geje, lezbijke in transseksualce izstopa iz povprečja na črni celini, kjer homofobija ni le nekaj vsakdanjega, ampak jo urejajo tudi zakoni. V približno 30 afriških državah je homoseksualnost prepovedana. Nigerijski in ugandski poslanci so nedavno sprejeli zakon, ki geje kaznuje z dolgim bivanjem za rešetkami (ugandski predsednik Joveri Museveni je zakon nato sicer zavrnil), v Mavretaniji pa je za homoseksualce predvidena celo smrtna kazen.

»Ni kot v raju, a bolje kot drugod,« pravi Malika. Slika še zdaleč ni rožnata: eden izmed njenih transseksualnih prijateljev je imel težave z bolnišnično oskrbo, potem ko so ga neznanci zabodli v prsi. Konec prejšnjega meseca pa so homofobni protestniki razdejali in izropali prostore organizacije za pravice homoseksualcev Alternative Cote d'Ivoire v Abidžanu.

Moussa, ki v mestu vodi tri bare za geje in lezbijke, lahko pove marsikaj o žaljivkah mimoidočih in svarilih lastnikov, da ga bodo vrgli iz lokalov. Toda kraj je kljub vsemu zatočišče za istospolno usmerjene Afričane. To zagotovo velja za Marinette, biseksualko iz Kameruna, ki je zaradi groženj z nasiljem pobegnila iz domovine. »Tukaj ni tako kot doma, kjer so moji lezbični prijateljici zagrozili s posilstvom, ker še nikoli ni spala z moškim.«

In zakaj je Slonokoščena obala prijaznejša do istospolno usmerjenih? »Ker nimamo homofobne zakonodaje,« poudarja 26-letni Fabrice iz organizacije Alternative Cote d'Ivoire. Tudi vladni predstavniki pravijo, da ima država dovolj drugega dela, kot da bi se ukvarjala s spolno usmerjenostjo državljanov. »Imamo veliko brezposelnih in organiziranega kriminala – homoseksualnost je postranska zadeva,« se strinja Fabrice. A kljub temu tudi lokalni geji, lezbijke in transseksualci svoje spolne usmeritve ne obešajo na veliki zvon. »Nocoj smo vsi geji,« pravi 32-letni Armand. »Jutri zjutraj pa se bomo pretvarjali, da se ne poznamo.«