Zdaj ne letijo več, si jih pa lahko ogledamo v muzejih

Hajli, hajlo, v vesolje zdaj gremo ... Z vesoljsko ladjo, raketo ali raketoplanom. Shuttle je prvič v vesolje poletel 12. aprila 1981, to je bil raketoplan Columbia. Pet jih je imela ameriška vesoljska agencija Nasa, poleg že omenjene Columbie še Atlantis, Challenger, Discovery in Endeavour (prvi zgrajeni, Enterprise, je opravljal atmosferske preizkuse letenja, načrte za njegovo nadgradnjo so preklicali). Nasa je raketoplane upokojila 2011.: zadnji je na Kennedyjevem vesoljskem izstrelišču na Floridi pristal Atlantis. Od vseh je bil najdlje v uporabi Discovery: v vesolju je bil 39-krat, skupaj je tam prebil leto dni in v tem času Zemljo obkrožil 5830-krat, pri tem pa preletel 238,540.553 kilometrov. Najtežja je bila Columbia, tehtala je 80.700 kg – približno toliko kot 13 slonov. Poleta Challengerja in Columbie sta se končala z nesrečo, umrlo je 14 astronavtov.

Vzleti kot raketa, pristane pa kot letalo na pristajalni stezi, od tod torej ime. Raketoplan je sestavljen iz treh delov: orbiterja (kjer je bivala in delala posadka, v tem delu je tovor potoval v vesolje), zunanjega rezervoarja in pospeševalcev, ki so zagotovili potisk in moč v prvih dveh minutah izstrelitve. V orbiti je potoval okoli sveta s hitrostjo 28.000 km na uro. V treh desetletjih, kolikor so bili raketoplani v uporabi, so opravili 135 poletov, hkrati je bila zgrajena Mednarodna vesoljska postaja. Vsak je lahko prevažal do osem astronavtov, skupno jih je v shuttlih v vesolje poletelo 355, med njimi le 49 žensk. Najdaljši polet je trajal 17 dni in 15 ur, najvišje se je raketoplan dvignil na 621 kilometrov. No, zdaj ne letijo več, si jih pa lahko ogledamo v (ameriških) muzejih.