Zdaj uradno! Nasin superračunalnik izračunal leto, v katerem bo Zemlja uničena

Znanstveniki Nase in japonske Univerze Toho so združili moči in uporabili superračunalniški sistem za napoved natančnega leta, v katerem bo na Zemlji napočil sodni dan.

Podatkovni modeli, ne miti

V nasprotju z apokaliptičnimi prerokbami ali znanstvenofantastičnimi zgodbami ta napoved temelji na podatkovnih modelih, ne na mitih. Glede na rezultate 400.000 izvedenih računalniških simulacij bo naš planet okoli leta 1,000.002,021 prenehal biti primeren za življenje, navaja LAD Bible.

Kako bi se obnašali ljudje ob koncu sveta?

Torej skoraj natanko čez milijardo let od danes oziroma štiri leta manj. Znanstveniki pri tem poudarjajo, da človeštvo tega oddaljenega trenutka gotovo ne bo dočakalo. Pospešeno segrevanje, upad ravni kisika in vse močnejše Sončevo sevanje bi lahko Zemljo naredili negostoljubno veliko prej. Opozarjajo še, da bosta vse slabša kakovost zraka in porast temperatur postopoma uničevali stabilnost našega planeta ter njegovo atmosfero spreminjali v zadušljivo past za vsako preživelo bitje.

Smrtonosni stisk Sonca

Britanski astronomi menijo, da bo Zemljo nazadnje uničilo prav Sonce. Njegovo širjenje bo sprostilo gravitacijske sile, ki bodo planet bodisi potegnile v zvezdo bodisi ga raztrgale na koščke.

Bliža se kozmična apokalipsa, NASA razkriva datum konca sveta

Tako kot Luna vleče oceane na Zemlji in povzroča plimo, tudi planet vleče zvezdo. Ko zvezda evoluira in se širi, so ta medsebojna delovanja vse močnejša. Upočasnjujejo planet in povzročijo zmanjšanje njegove orbite, zaradi česar se spiralno približuje, dokler se ne razpade ali ne pade v zvezdo, pojasnjuje Edward Bryant z University College London, glavni avtor raziskave, objavljene v reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 

Opisal, kako bo videti konec sveta: Čakamo na zadnji popolni dan na Zemlji, potem pa … (VIDEO)

Tudi druge, starejše študije se strinjajo, da je usoda Zemlje neposredno povezana z evolucijsko usodo Sonca, denimo raziskava, objavljena leta 2021 v reviji Nature Geoscience.