Nove raziskave razkrivajo, kakšna je bila Zemlja pred 3,2 milijarde leti. Dokazi namigujejo na to, da je bil takrat naš planet v celoti pokrit z obsežnim oceanom, celin ni bilo. Te naj bi se pojavile kasneje, kot posledica tektonskih premikov, pravijo strokovnjaki, ki so dokaze o tem našli v kosu prastarega morskega dna, najdenega v divjini severozahodne Avstralije. Znano je, da je naš planet nastal nekako pred 4,5 milijarde leti.
Strokovnjaki so dokaze, da je Zemljo nekoč pokrivala zgolj voda, našli v kosu prastarega morskega dna.
Takrat je bila Zemlja zgolj žareča magma, ki je segala več tisoč kilometrov globoko. Ko se je ta ohlajala, se je tudi planet ohlajal. Po približno milijardi let se je magma dovolj ohladila, da so na površini nastali prvi mineralni kristali. V tem času naj bi na površje prišla voda, in sicer s kometi, ki so na Zemljo pripotovali s predelov zunaj našega osončja. Ker pa je bilo površje Zemlje še vedno zelo vroče, se je voda uparevala, para se je dvigovala v ozračje, se ohladila in nastal je dež, ta pa je začel površje ohlajevati, navaja raziskovalec
Benjamin Johnson iz države univerze v Iowi v ZDA, ki je s sodelavcem
Boswellom Wangom z univerze Bouder v Koloradu raziskoval edinstveno območje v avstralski divjini, kjer so ohranjene kamnine stare 3,2 milijarde let.
V naši galaksiji naj bi bili oceani na najmanj 18 planetih.
Preiskali so okrog sto vzorcev sedimentov in ugotovili, da je bilo v njih prisotnih več izotopov kisika ali O-18 kot kisika O-16. Slednji je pogost v današnjih oceanih. Računalniški modeli so pokazali, da celin, ko je bilo v oceanih več izotopa O-18, ni bilo. Ob tem se poraja vprašanje, in sicer kje so se pojavila prva živa bitja in kje so se razvijala. Glede tega obstajata dva tabora: eden nastanek življenja povezuje z vročimi vodnimi viri, drugi s prvimi jezeri. Zadnje ugotovitve so vse to postavile na glavo, saj če ni bilo celin, niti jezer in vrelcev ni bilo.
18 planetov z vodo na površini so odkrili v naši galaksiji.
Zemlja pa ni bila edini planet z oceani na površju. Pred tremi milijardami let naj bi ga imela tudi Venera, na Marsu pa je, sklepajo, pokrival tretjino površine. Obstaja možnost, da so bili oceani celo na asteroidu Ceres, na Jupitrovih lunah Ganimed, Evropa in Kalisto, Saturnovi luni Enkelad in Neptunovi luni Triton. Morda še kje drugje.
Preden je na planet prišla voda, je bila Zemlja žareča krogla.
Vesoljski teleskopi Hubble, Spitzer, Kepler in TESS so doslej potrdili obstoj 18 planetov z vodo na površini, in to samo v naši galaksiji. Najbližji naj bi krožil okrog zvezde Proksima Centauri, ki je od nas oddaljena dobra štiri svetlobna leta.
