Zemlja v sendviču

Na enem koncu planeta rezina kruha, vmes Zemlja, na drugem koncu planeta druga rezina kruha. Zemljin sendvič! Nadobuden projekt povezovanja sveta je zamisel študenta računalništva in informatike z Nove Zelandije, pridružil pa se mu je Španec, s katerim sta po natančnih meritvah opredelila koordinate in ob kruhu zakoličila še zastavi. Več kot 19.000 kilometrov narazen.
 

S kruhom povezala planet

Ena polovica sendviča stoji na Bucklands Beachu v vzhodnem Aucklandu, druga pa na španskem podeželju, 90 kilometrov zahodno od Malage. Etienne Naude je želel slediti zgledu ameriškega umetnika Zeja Franka, ki je leta 2006 organiziral pripravo Zemljinega sendviča, prav tako v Španiji in na Novi Zelandiji, od takrat so mnogi poskušali ponoviti podvig, a brez uradno potrjenega uspeha. Etienne je zato na španski različici Reddita objavil zanimivo vabilo in že kmalu prejel odgovor.

S somišljenikom, češ da je treba s tako zanimivimi projekti pogosteje povezovati različne konce sveta, sta se lotila zahtevnih izračunov geografske širine in dolžine ter določila točki, kam morata postaviti vsak svojo rezino kruha in ob katerem času. Naude je lahko svojo polovico sendviča pripravil le nekaj sto metrov od doma, Španec pa enajst kilometrov proč, kar nekaj časa pa sta izbirala neobremenjen in ustrezen kraj, torej izogibati sta se morala cestam in drugim označenim potem, vodi, zasebnim posestim in podobnemu.


Antipod je točka, ki leži natanko na nasprotnem delu zemeljske oble; do nje pridemo, če si predstavljamo premico, ki poteka skozi središče Zemlje. Kam bi torej prišli, če bi začeli pravokotno kopati? Večina Evropejcev, tudi Slovenija, bi zaplavala v globine oceana, pravih antipodov na Zemlji pa je zaradi velike količine oceanov bolj malo; največ možnosti, da se stikata kopenska dela, imajo v vzhodni Aziji in Južni Ameriki.