
Galerija

Od leta 1950 se je pričakovana življenjska doba pri obeh spolih podaljšala za več kot 20 let, po pandemiji novega koronavirusa pa se je vrnila na raven pred njenim izbruhom. Po podatkih študije o umrljivosti Global Burden of Disease objavljene v reviji The Lancet, je pričakovana življenjska doba pred dvema letoma znašala 76,3 leta za ženske in 71,5 leta za moške.
Je pa leta 2023 covid-19 s prvega mesta vodilnih vzrokov za smrt padel na 20. mesto. Najpogostejši vzrok smrti je bila v tem letu ishemična bolezen srca. Sledili so možganska kap in kronična obstruktivna pljučna bolezen, med drugimi glavnimi vzroki smrti so bile še okužbe spodnjih dihal, neonatalne motnje novorojenčkov, alzheimerjeva bolezen, pljučni rak, sladkorna bolezen in kronična ledvična bolezen.
Nova analiza temelji na 310.000 podatkovnih virih, ocene pa so pripravili za 204 držav in ozemelj.
Medtem ko se je smrtnost na splošno zmanjšala, se je povečalo število smrti med najstniki in mladimi odraslimi v Severni in Južni Ameriki, predvsem zaradi samomorov in uživanja drog ali alkohola, ugotavlja študija raziskovalcev pod vodstvom Christopherja Murraya z Univerze Washington v Seattlu.
Nova analiza temelji na 310.000 podatkovnih virih, ocene pa so pripravili za 204 držav in ozemelj. Življenjska doba se sicer še naprej močno razlikuje po svetu – od približno 83 let za oba spola v državah z visokim dohodkom do približno 62 let v državah podsaharske Afrike.
Glede na napoved, objavljeno maja na podlagi podatkov iz študije, bodo moški, rojeni od leta 2050, v povprečju pridobili še 4,9 leta življenja, ženske pa 4,2. Sicer se je v svetovnem merilu pričakovana življenjska doba žensk od leta 1950 do leta 2023 povečala z 51,2 na 76,3 leta. Za moške se je v tem obdobju povečala s 47,9 na 71,5 leta.