Znanstveniki opozarjajo! Sredozemsko morje, kot smo ga poznali, je za vselej izgubljeno

Sredozemsko morje se pospešeno segreva, stotine novih in invazivnih vrst pa izpodriva avtohtone ribe, školjke ter druge organizme. Znanstveniki opozarjajo, da so nekatere spremembe že nepopravljive, in bodo močno prizadele ribiče ter obalne skupnosti, ki so že stoletja odvisne od morja. »Sredozemlje naših dedkov, naših prednikov in starih Grkov je za vselej izgubljeno. Številne od teh sprememb so nepopravljive,« opozarja morski biolog Ernesto Azzurro iz italijanskega Nacionalnega raziskovalnega sveta.

Glavni vzrok za segrevanje morja so podnebne spremembe, ki jih povzroča predvsem izgorevanje nafte, premoga in plina. Sredozemlje je kot skoraj zaprt bazen še posebej ranljivo, saj se toplota iz njega ne more razpršiti tako kot v odprtih oceanih. Segrevanje vode tako poteka hitreje, do konca stoletja pa bi se temperatura morja glede na predvidene emisije lahko zvišala za 1,8 pa vse do 6 stopinj Celzija, pri čemer bodo vročinski valovi postajali vse pogostejši in intenzivnejši.

V Sredozemlju že okoli 1000 invazivnih vrst

Toplejša voda ustreza vrstam, ki v Sredozemlje vstopajo predvsem skozi Sueški prekop. Med njimi so strupena napihovalka, morska pavica (rogata škarpina) in morski zajci (Siganus), ki se pospešeno širijo proti zahodu, vključno z območji ob Italiji, Franciji in Španiji. Azzurro navaja, da je bilo v Sredozemskem morju doslej identificiranih že okoli 1000 invazivnih vrst, od katerih se jih je približno 800 trajno naselilo.

Arhivska fotografija. FOTO: Gandolfocannatella Getty Images/istockphoto

Posledice so vidne v vzhodnem Sredozemlju, kjer je v plitvih vodah izginilo kar 93 odstotkov populacije mehkužcev. Morske pavice s svojimi strupenimi bodicami ogrožajo kopalce in izpodrivajo avtohtone ribe, medtem ko nekatere morski zajci z obžiranjem alg z morskega dna uničujejo življenjske prostore številnih domačih vrst. »Sredozemlje bo še bolj siromašno in bo imelo še manj vrst, saj podnebne spremembe, zlasti v njegovem vzhodnem delu, ustvarjajo pogoje, ki niso več primerni za avtohtone vrste,« dodaja Azzurro.

Množični pogin klapavic v Jadranskem morju

Sprememb ne občutijo le v daljnih krajih, ampak tudi v naši neposredni bližini. Znanstveniki opozarjajo na masovni pogin klapavic vzdolž italijanske obale Jadrana. Temperatura morja je na nekaterih mestih presegla 30 stopinj Celzija, kar je od Benetk do Barija pripeljalo do skoraj popolnega izginotja nekdaj številnih populacij teh školjk.

»Pogin je bil izjemno obsežen. Če ne bomo našli populacij, ki lahko preživijo v novih podnebnih razmerah, prihodnost klapavic, vsaj v Jadranskem morju, ni svetla,« pravi Azzurro. Izginotje domačih vrst bo močno prizadelo ribištvo in celotna obalna območja, ki se bodo morala prilagoditi novim ulovom ter drugačnemu načinu življenja.

Kako omiliti posledice?

Strokovnjaki se strinjajo, da je za popolno zaustavitev širjenja invazivnih vrst prepozno, vendar je mogoče škodo zmanjšati. Med rešitvami predlagajo spodbujanje ulova užitnih invazivnih vrst ter njihovo uvrstitev na jedilnike restavracij. Za neustrezne ali strupene vrste, kot je napihnjenka, pa bi lahko ribičem plačevali za odlov in uničenje. Dodatno širjenje bi lahko zmanjšali z obveznim tretiranjem balastnih voda na ladjah in uporabo posebnih premazov na trupih plovil, kar bi po oceni strokovnjakov vnos novih vrst zmanjšalo za 95 do 99 odstotkov.

A ključni ukrep ostaja zmanjšanje izpustov. Zoolog Piero Genovesi Papik iz italijanskega Inštituta za zaščito okolja in raziskave poudarja: »Vemo, kaj moramo storiti. Zmanjšati moramo uporabo fosilnih goriv. To je nujno vprašanje za človeštvo, rešitve so nam znane, vendar zahtevajo skupno globalno vizijo.«