Znanstveniki svarijo: Bliža se veliki udar z uničujočimi posledicami

LOS ANGELES – Po hudem potresu, ki je v Mehiki pred kratkim vzel več kot 200 človeških življenj, so niz šibkejših tresenj tal zaznali tudi v Kaliforniji – natančneje, v 24 urah so se tla tam zatresla kar 28-krat. Gre za geološko precej dejavno območje, kjer se tektonske plošče redno premikajo, najbolj pa ameriške geofizike skrbi zloglasna prelomnica svetega Andreja, ki severnoameriško ločuje od pacifiške tektonske plošče. Območje se zaradi premikanja plošč bolj ali manj redno trese, a večinoma gre za šibke sunke. Tokrat pa znanstveniki svarijo, da je le še vprašanje časa, kdaj bo Kalifornijo stresel niz zelo močnih potresov.

Zgodovina je zgovorna

Geofizik Robert Graves iz ameriškega geološkega zavoda trdi, da je situacija podobna »napeti puški«, obenem pa opominja, da je na območju prelomnice do zadnjega resnično rušilnega potresa prišlo leta 1857. »Raziskave kažejo, da je bilo v zadnjih 1000 ali 2000 letih na tem območju na desetine velikih potresov v časovnem razmiku od 100 do 150 let.« Njegov kolega Matthew Blackett je pojasnil, da Ciudad de Mexico in Kalifornija res ne ležita na isti prelomnici, obstaja pa 60-odstotna verjetnost, da bo Kalifornijo v prihodnjih 30 letih prizadel zelo močan potres, saj je tamkajšnja struktura tal podobna tisti na območju mehiške prestolnice.

Strokovnjaki sicer že od leta 2008 svarijo, da bi močan potres na območju prelomnice svetega Andreja za seboj pustil opustošenje: več kot 1800 smrtnih žrtev, 50.000 poškodovanih in materialne škode za več kot 200 milijard dolarjev.

Res je, da datuma in razsežnosti potresov ni mogoče natančno napovedati, a previdnost ne bo odveč, meni seizmologinja Lucy Jones, ki stavi na preventivne ukrepe in pripravljenost.