Znanstveniki zakopavali spodnje perilo in preučevali mleko ščurkov: podelili Ig Nobelove nagrade

Nenavadne in domiselne raziskave ljudi nasmejijo, a tudi spodbudijo k razmišljanju: znanost mora biti zanimiva in razumljiva tudi širšim množicam, pojasnjujejo organizatorji podelitve Ig Nobelovih nagrad, ki jo je letos prvič gostil švicarski Zürich. Tradicionalno prizorišče v ZDA so opustili, saj se trenutna ameriška administracija požvižga na znanost. Prihodnje leto bo dogodek v belgijskem Antwerpnu, so že naznanili.

Podelitev satiričnih Ig Nobelovih nagrad (Ig se navezuje na ang. ingoble, kar pomeni sramoten) so letos pripravili že 36., simbolno so jo odprli s floto papirnatih letal, znanstveniki pa se v nasprotju s svojimi resnimi kolegi niso veselili milijonske evrske nagrade, temveč bilijona zimbabvejskih dolarjev, valute, ki je propadla in tako nima vrednosti. Veselje in ponos ob zmagi nista zato nič manjša, povedo udeleženci, ki so slavili z najrazličnejšimi dosežki. Med drugim so letos rekonstruirali evolucijo poljubljanja kot usmerjenega oralnega stika, in ne le prenosa hrane, tudi pri mravljah in medvedih. Raziskovali so vpliv bogastva na človekov značaj in ugotovili, da se premožni ljudje velikokrat požvižgajo na etiko in moralo; zaradi pohlepa, ki je zanje vrlina, bi še otroku ukradli sladkarijo.

Kdaj in zakaj nas ugrizne kača?

Pozornost je pritegnila skupina raziskovalcev, ki je v 25 državah v zemljo zakopala spodnje perilo in proučevala njegovo razpadanje. Prek delovanja mikroorganizmov so ocenjevali kakovost tal. Znanstvenike je zanimala tudi energijska vrednost mlečnih proteinov ščurkov, ki je kar trikrat višja kot v kravjem mleku, pa tudi, kako bi lahko oblikovali pisoarje, da moški urina pri opravljanju male potrebe ne bi škropili vsenaokrog. Ugotavljali so najučinkovitejšo metodo brisanja nosu in sklenili, da je najbolj smiseln močan in dolg izpih. Pa še, kača nas največkrat ugrizne podnevi, v toplejšem podnebju ali če ji stopimo na glavo.

Za naštete dosežke so prejeli tudi pokal v obliki rezine modrega sira s stopalom, iz katerega poganjajo gobe. Organizatorji poudarjajo, da je tekmovanje, ki se ga je 1991. domislil ameriški pisec in urednik Mark Abrahams ter ga organiziral v Massachussettsu, na prvi pogled parodija resnih Nobelovih nagrad, a v resnici gre za pristno znanost ter raziskovanje vsakdanjega delovanja človeka in pojavov v njegovem okolju. Med najodmevnejšimi projekti, ki so si prislužili nagrado za področje medicine, je bila študija poškodb, ki jih povzročajo padli kokosovi orehi.