Dehidracija se začne, še preden začutimo žejo

Ko se pojavi močna žeja, glavobol, vrtoglavica ali izrazita utrujenost, je lahko pomanjkanje tekočine že precejšnje. Zato v vročini ni dovolj, da pijemo šele takrat, ko smo žejni.

Človeško telo je v veliki meri sestavljeno iz vode in že razmeroma majhna izguba tekočine lahko vpliva na njegovo delovanje. V vročini je težava še večja, saj telo s potenjem poskuša znižati temperaturo. Če izgubljene tekočine ne nadomestimo dovolj hitro, se začne zmanjševati volumen krvi, srce mora delati močneje, sposobnost hlajenja telesa pa se slabša.

Prav zato je dehidracija v času vročinskega vala veliko več kot neprijetna žeja. Lahko vpliva na telesno in duševno zmogljivost, poveča obremenitev srca in v hujših primerih vodi v vročinsko izčrpanost ali celo življenjsko ogrožajoč vročinski udar.

Največja past je, da dehidracije dolgo ne opazimo

Ena največjih zmot je prepričanje, da bomo vedeli, kdaj smo dehidrirani, ker bomo postali žejni. Žeja je pomemben obrambni mehanizem, vendar ni vedno dovolj zgodnje opozorilo. Ko se pojavi izrazita žeja, je telo že zaznalo spremembo v ravnovesju tekočin. Pri starejših ljudeh je občutek žeje lahko še manj izrazit. Podobno se lahko zgodi ljudem, ki so med delom, športom ali drugimi dejavnostmi zelo osredotočeni na svoje početje in preprosto pozabijo piti. Vročina položaj še poslabša. Telo lahko v nekaj urah izgubi precejšnje količine tekočine s potenjem, predvsem če smo telesno aktivni ali se zadržujemo na prostem. Zato je pomembno pravilo: ne čakajmo na žejo, da začnemo piti.

Prvi znaki so lahko zelo neopazni

Dehidracija se običajno ne začne dramatično. Pogosto se razvija počasi in jo človek pripiše vročini, neprespanosti, napornemu dnevu ali pomanjkanju kondicije.

Med zgodnje oziroma pogoste znake sodijo:

• žeja,
• suha usta in ustnice,
• temnejši urin,
• manj pogosto uriniranje,
• utrujenost in pomanjkanje energije,
• glavobol,
• slabša zbranost,
• razdražljivost,
• občutek šibkosti,
• vrtoglavica,
• zmanjšana telesna zmogljivost.

Pri telesni dejavnosti se lahko težava pokaže tudi kot nenavadno hiter padec zmogljivosti. Človek ima občutek, da je nenadoma »brez energije«, čeprav je bila vadba še dan prej povsem običajna. V vročem vremenu lahko dehidracijo spremljajo tudi mišični krči, slabost in izrazitejši občutek pregrevanja.

Ko se pojavijo resni znaki, ne gre več za navadno žejo

Če se pomanjkanje tekočine nadaljuje, postanejo simptomi izrazitejši. Pojavijo se lahko močna šibkost, izrazita omotica, zmedenost, motnje zavesti, zelo malo ali nič urina, hitro bitje srca in padec krvnega tlaka. Posebej nevarna je kombinacija dehidracije in pregrevanja. Pri vročinskem udaru se telesna temperatura nevarno poveča, prizadeta pa je tudi sposobnost možganov za normalno delovanje. Zmedenost, nenavadno vedenje, motnje zavesti ali izguba zavesti so znaki za nujno ukrepanje. V takšnem primeru ne čakamo, da bo človeku bolje. Potrebna je čim hitrejša medicinska pomoč, hkrati pa ga je treba začeti hladiti.

Barva urina je uporabnejši opozorilni znak kot občutek žeje

Eden preprostejših načinov spremljanja hidracije je opazovanje urina. Zelo temen in koncentriran urin lahko opozarja na pomanjkanje tekočine, medtem ko je svetlejši urin praviloma znak ustreznejše hidracije. Vendar tudi ta metoda ni popolna. Na barvo urina vplivajo nekatera zdravila, prehrana in prehranska dopolnila. Zato ni smiselno vsake spremembe barve razlagati kot dehidracijo. Pomemben je predvsem vzorec: če je urin dlje časa izrazito temen in hkrati uriniramo manj pogosto kot običajno, je to razlog, da povečamo vnos tekočine in preverimo, ali se stanje izboljšuje.

Koliko moramo piti?

Univerzalne količine, ki bi veljala za vse ljudi, ni. Potrebe po tekočini so odvisne od telesne mase, temperature in vlažnosti zraka, telesne dejavnosti, prehrane, potenja, oblačil in številnih drugih dejavnikov. V vročinskem valu zato ni smiselno postaviti pravila, kot je »vsak mora popiti toliko in toliko litrov«. Bolj pomembno je, da tekočino uživamo redno čez ves dan in da povečamo vnos, kadar se močneje potimo. Posebej pomembno je začeti dan hidriran. Če smo že zjutraj nekoliko dehidrirani, vročina in telesna dejavnost stanje samo še poslabšata.

E-prijavnica za sodelovanje v nagradni igri

Sodelujte v veliki poletni nagradni igri Lidla in Novic: vsak dan priložnost za lep dobitek. Srečneži, ki jih bomo izžrebali, se bodo razveselili privlačne nagrade: Lidlovega darilnega bona v vrednosti 200 evrov!

Ne popijmo vsega naenkrat

Če smo več ur pili premalo, je napaka, da nato naenkrat popijemo ogromno količino vode. Boljša strategija je redno pitje manjših količin skozi ves dan. Vodo imejmo pri sebi tudi takrat, ko se odpravljamo od doma samo za nekaj ur. V vročinskem valu lahko že običajen sprehod, opravki po mestu ali delo na vrtu pomenijo precej večjo izgubo tekočine, kot jo občutimo. Pri zelo intenzivnem potenju ni pomembna samo voda. S potom izgubljamo tudi elektrolite, predvsem natrij. Pri dolgotrajni in intenzivni telesni dejavnosti v vročini so zato lahko koristni napitki z elektroliti, posebej kadar je potenje močno in traja več ur.

Tudi preveč vode je lahko nevarno

Pri hidraciji velja pomembno pravilo: več ni vedno bolje. Če človek v kratkem času zaužije zelo velike količine navadne vode, lahko pride do nevarnega znižanja koncentracije natrija v krvi, tako imenovane hiponatriemije. To je eden od razlogov, zakaj pri športu in dolgotrajni telesni dejavnosti ni dobro slepo slediti pravilu »čim več pij«. Tekočino je treba prilagoditi dejanski izgubi s potenjem in okoliščinam. Cilj ni, da v telo spravimo čim več vode, ampak da nadomeščamo izgubljeno tekočino in elektrolite na razumen način.

Vročina in šport zahtevata dodatno previdnost

Pri športu je dehidracija še posebej pomembna. Telo se med vadbo segreva, zato se poveča pretok krvi skozi kožo in potenje. V vročem vremenu je obremenitev še večja. Če kolesar, tekač ali pohodnik začne vadbo že nekoliko dehidriran, ima manjšo rezervo za spopadanje z vročino. Zaradi izgube tekočine se lahko zmanjša volumen krvi. Srce mora zato za zagotavljanje krvnega pretoka delati močneje, telesna temperatura pa lahko hitreje narašča. Zmogljivost začne padati. Tempo, ki je bil običajen, postane nenavadno naporen. Pojavijo se lahko glavobol, slabost, vrtoglavica in mišični krči. To ni trenutek za dokazovanje vzdržljivosti. Če se pojavijo takšni znaki, je treba vadbo prekiniti, se umakniti v senco ali hladen prostor, začeti ohlajati telo in postopno nadomeščati tekočino.

Najboljša hidracija se začne pred žejo

Vročinski val ni čas za eksperimentiranje. Najboljša zaščita pred dehidracijo je preventiva. Čez dan redno pijmo. Tekočino imejmo vedno pri roki. Pri dejavnostih na prostem se izogibajmo najbolj vročemu delu dneva. Nosimo lahka in zračna oblačila ter čim več časa preživimo v senci ali klimatiziranih prostorih. Pri daljšem športu spremljajmo, koliko pijemo in kako se počutimo. Če se močno potimo, moramo razmišljati tudi o nadomeščanju elektrolitov. Pomembno je tudi, da ne začnemo dneva s telesnim primanjkljajem tekočine. Že zjutraj spijmo nekaj tekočine in jo nato redno uživajmo skozi dan.

Posebej ogroženi so starejši

Starejši ljudje so v vročini bolj ranljivi tudi zato, ker se lahko občutek žeje s starostjo zmanjša. Poleg tega imajo lahko kronične bolezni ali jemljejo zdravila, ki vplivajo na ravnovesje tekočin in elektrolitov. Zato pri starejših ni dobro čakati, da sami povedo, da so žejni. Pomembno je, da jim tekočino redno ponudimo in spremljamo njihovo počutje. Podobno velja za otroke, ki se lahko med igro tako zatopijo v dejavnost, da na pitje preprosto pozabijo.

Kaj narediti, če smo že dehidrirani?

Če gre za blago dehidracijo in je človek pri zavesti, lahko začne tekočino nadomeščati s pitjem. Najboljša izbira je voda, pri večjem potenju pa lahko pridejo v poštev tudi napitki z elektroliti. Piti je treba postopno, ne naenkrat. Hkrati se je treba umakniti iz vročine, počivati in začeti ohlajati telo. Če pa se pojavijo zmedenost, motnje zavesti, omedlevica, izrazita šibkost, zelo visoka telesna temperatura ali nezmožnost pitja, ne gre več za težavo, ki bi jo reševali samo s kozarcem vode. Potrebna je nujna medicinska pomoč.

Ne čakajte, da vas telo prisili k pitju

Najpomembnejše sporočilo vročinskega vala je preprosto: žeja ni vedno prvi znak, da telo potrebuje tekočino, in ni dobro čakati nanjo. Dehidracija se lahko začne neopazno. Najprej nekoliko temnejši urin, manj energije, slabša zbranost ali rahel glavobol. Človek vse skupaj pripiše vročini in nadaljuje dan kot običajno. Toda če izgubo tekočine še naprej povečuje s telesno dejavnostjo, potovanjem, delom na prostem ali športom, lahko stanje hitro napreduje. Zato je v vročinskem valu pametneje razmišljati nekaj korakov vnaprej.

Pijmo redno, še preden postanemo žejni. Spremljajmo urin in počutje. Pri močnem potenju poskrbimo tudi za elektrolite. Izogibajmo se največji vročini in ob prvih znakih slabega počutja zmanjšajmo obremenitev.

Voda je v vročini ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko ponudimo telesu. Toda še pomembnejše je, da je ne začnemo nadomeščati šele takrat, ko nam telo že glasno sporoča, da je zmanjkuje.