Skriti raj slovenske obale: od opekarne do naravnega bisera

Le nekaj korakov od morja, v slikovitem zalivu Fiesa med Piranom in Strunjanom, leži eden od biserov slovenske obale – Fieški jezeri, katerih skupna površina meri približno dva hektarja. Njuna zgodba se ni začela z naravnimi procesi, temveč s človekom. Na tem območju so desetletja izkopavali glino, ki so jo uporabljali za izdelavo in žganje opeke v bližnji tovarni. Velik del starega mestnega jedra Pirana je denimo zgrajen iz opeke, za izdelavo te pa so glino pridobivali prav v Fiesi. Po drugi svetovni vojni so tovarno zaprli in prenehali izkopavati. Ostali sta globoki kotanji, ki ju je zalila voda. Jezero se je postopoma zaraslo z močvirskimi rastlinami in tako dobilo naravno podobo.

Opaziti je mogoče številne vodne ptice.

Eno sladkovodno, drugo somorno

Posebnost Fieških jezer je tudi v tem, da sta različni. Manjše, globoko okoli šest metrov, je sladkovodno in leži ob tamkajšnjem makadamskem parkirišču. Ker so njegove brežine zaraščene, pa tudi strme, se ga zlahka spregleda, sprehod okoli njega ni mogoč. Je pa skozi gosto vejevje mogoče opazovati njegove prebivalce. Ptiča vodomca, ki švigne nad vodno gladino in z dolgim kljunom lovi ribe, krastačo pri njenem življenjskem poslanstvu – odlaganju jajčec –, našo edino sladkovodno želvo močvirsko sklednico. Večje, globoko približno devet metrov, leži pod njim, tik ob morju in ga od obale loči le nekaj korakov. Kljub neposredni bližini morja slana voda zaradi glinaste podlage ni mogla prodreti v jezero. Leta 1963 so zato med morjem in večjim jezerom izkopali »neviden« kanal, ki ga je povezal z morjem. Zaradi dotoka morske vode je jezero postalo brakično oziroma somorno (mešanice sladke in slane vode). Močne in razvejane korenine trstičja utrjujejo brežino jezera, njihova visoka stebla pa dajejo zavetje številnim živalim.

Posebno zanimiv je svet kačjih pastirjev. Na območju Fieških jezer je bila ugotovljena pestra favna kačjih pastirjev, kakšnih 20 različnih vrst te ogrožene skupine žuželk. Med njimi rdečega voščenca (ceriagrion tenellum) in malega modrača (orthetrum coerulescens), leta 2023 so tam prvič v slovenski Istri opazili tudi ciklamnega telovnikarja (trithemis annulata). Rumenonogi galebi si pridejo v jezero sprat od morske vode slano perje, tam so tudi rečni galebi, kormorani, race in druge vodne ptice. Ko so izkopali vodni kanal, so k sladkovodnim ribam priplavale tudi nekatere morske. Tamkaj sta tudi oaza za metulje ter hotel za žuželke, kjer domujejo čebele samotarke, polonice, strigalice, tenčičarji in druge drobne žuželke.

Ustvarili so oazo metuljev.

Naravni spomenik

Do jezer je mogoče priti z avtomobilom ali po sprehajalni poti, ki vodi iz Fiese v Piran in obratno. Obisk jezer je tako mogoče združiti s sprehodom ob morju, ki ponuja drugačen razgled na ta del slovenske obale; na morje, flišne klife, zelenje, čudovito pokrajino. Danes si je težko predstavljati, da je bila na tem mestu nekoč industrijska dejavnost, saj pogled na mirno gladino, obdano z zelenjem, daje vtis nedotaknjene narave. Območje obeh jezer je že 37 let zavarovano kot naravni spomenik in opredeljeno kot naravna vrednota državnega pomena.