Ideja za izlet: veslanje po presihajočem jezeru (FOTO)

Cerkniško jezero s svojim muhastim vodnim režimom je že od nekdaj vzbujalo človeško pozornost in radovednost. Na samo kraško polje teko številne manjše reke, od katerih sta največja Stržen in Cerkniščica. Cerkniško polje je obsežna uravnava in je v večjem delu sestavljena iz vododržnih kamnin. To pa ne velja za njegov zahodni del, ki je sestavljen iz prepustnih apnencev. Vse vode, ki pritečejo na polje, poniknejo prek številnih požiralnikov na dnu jezera v tem delu, v primerih pa, ko je vode preveč, pa višek voda odteče prek serije ponornih jam pod vasjo Zelše. Od teh jam sta največji prav Velika in Mala Karlovica.

Spreminjajoča se podoba

Prav vode potokov, ki prihajajo z Blok, Slivnice in Javornikov, so tiste, ki vplivajo na podobo, ki je lahko ob vsakem našem obisku drugačna. V primeru dolgotrajne suše dotok vode praktično preneha in vsa obsežna uravnava se spremeni v obsežno rastišče močvirskega rastja. Po nekaj dnevnih deževja, ko dotok vode na jezero preseže 50 kubičnih metrov na sekundo, se napolnijo vse struge in voda prestopi njihove bregove. Največji dotoki so tudi do 250 kubičnih metrov na sekundo in takrat se jezero do vrha napolni že v nekaj dneh. Globina jezera nikdar ni velika, a zato prekrije celotno površino 26 kvadratnih kilometrov. Vendar tudi takšna podoba jezera ni trajna. Prek številnih požiralnikov in estavel voda nenehno odteka proti Raku, Planinskemu polju ali pa kar naravnost proti Ljubljanskemu barju in tako voda spet izginja v podzemlje.

Daleč najlepše si je jezero ogledati prav iz plovila. Vsepovsod na obrobju jezera tako najdemo številne priveze. Tu čolnik, kajaki, kanuji in še kaj čakajo na ustrezne razmere. Ob mostu čez Stržen pri Dolenjem Jezeru je merilna postaja Notranjskega parka. Ko ta preseže oznako 1,5 metra, voda prestopi bregove Stržena in se razlije po jezeru. Skupaj z vodo pritoke zapustijo tudi ribe in se veselo raztepejo po celem jezeru. Do naslednje suše. Višina vode je popolnoma nepredvidljiva. V primerih, ko doseže oznako, višjo od 4 metrov, zalije še dovozno cesto in vas Otok spremeni v izolirano vasico, ki upravičeno nosi svoje ime.

Človek se lahko izgubi

Potepanje po jezeru je prava idila, ki ima v sebi vse prvine pravega klateštva. V zahodnem delu jezera lahko plujemo po potopljeni strugi Stržena, ki je bila pred leti iz umetno ustvarjene ravne črte spet spremenjena v svojo meandrasto obliko, ali pa jo zapustimo in se potepamo po svoje. Popolnoma drugačen videz pa jezero daje v delu, ki ob toku Stržena pelje proti vzhodu, proti Bloški Polici. Odprtih vodnih površin je tu bistveno manj. Stržen dela slikovite meandre, ki se vsako leto spreminjajo. Človek se lahko na neki način prav na hitro izgubi. Mogočni pleči Slivnice in Javornikov ostaneta nekje v ozadju. Ko enkrat vstopimo v labirint trstičja, ki se kot stena postavi pred veslača, se vsepovsod odpirajo vodne poti. Nad nami pa je le nebo. Nekatere vodne poti so prevozne, druge so zatrpane z naplavinami, pa se je treba vrniti in iskati novo pot. Ob dnevih, ko je vodostaj največji, se odpre tudi prosta pot do Zadnjega kraja, pri vasi Otok, kjer se vode zadržujejo najdlje časa. Človeku pozornost vzbujajo številne vodne ptice, kačji pastirji ter številne rastline.

Včasih čisto slučajno najdeš še kako sorodno dušo.

Brez dvoma je čudovito.

Najlepše si ga je ogledati v potovalnem kajaku.

Jezero si je najlepše ogledati v potovalnem kajaku. Tudi kanu je čisto pravšnja stvar. Cerkniško jezero pa ima še eno neprijetno presenečenje. Vetrovni dnevi pomenijo valove, ki veslanje otežujejo, poleg tega pa obsežna površina napihljivega čolna deluje kot jadro. To pa pomeni, da se čoln včasih vozi bolj po svoji volji kot po volji veslača. Vendar nič zato. Veslanje je pravcati užitek. Včasih čisto slučajno na jezeru najdeš še kako sorodno dušo. Vname se široka debata in rajski dan mine, kot bi mignil. Ostane le še spomin na čudovito jezero in želja, da se vrneš še kdaj.