Med gorami, kjer se Kamniško-Savinjske Alpe dvigajo kot mogočna kulisa nad zeleno dolino, se skriva kraj, ki obiskovalca hitro prepriča, da se je znašel v posebnem kotičku Slovenije. Jezersko je sinonim za mir, svež zrak, neokrnjeno naravo in izlete, ki jih lahko prilagodimo skoraj vsakomur, od družin z otroki do izkušenih pohodnikov.
Poleti je dolina prijetno hladna in ponuja pobeg pred vročino, jeseni zasije v barvah gozdov, pozimi pa jo prekrije snežna odeja, ki ji daje pravljičen videz. Prav v vsakem letnem času pa ostaja osrednja točka obiskovalcev Planšarsko jezero, prepoznavno po značilni obliki srca.
Jezero, ki pripoveduje zgodbo o ledeniški preteklosti
Današnje Planšarsko jezero je umetno zajezeno jezero, ki so ga domačini uredili v spomin na nekdanje veliko ledeniško jezero. Po pripovedih naj bi nekoč v dolini ležala velika vodna površina, ki je po naravnih spremembah sčasoma izginila. Danes obiskovalce namesto nje pozdravlja mirno jezerce, obdano z gozdom in gorami.
Okoli jezera vodi prijetna sprehajalna pot, primerna tudi za manj pripravljene pohodnike in družine. Sprehod lahko nadaljujemo ob potoku Jezernica proti Ravenski Kočni, eni najlepših ledeniških dolin pri nas. Pot nas vodi skozi gozd, mimo travnikov in informativnih tabel, ki razkrivajo zgodovino nastanka doline ter življenje pod mogočnimi gorskimi stenami.
Nova pridobitev ob jezeru
Ob Planšarskem jezeru je obiskovalce po temeljiti prenovi pričakalo tudi novo Gostišče Jezersko. Na mestu starega objekta je nastal sodoben, a v lokalno okolje umeščen objekt, ki združuje gostinsko ponudbo, nastanitve in značaj tradicionalne alpske arhitekture. Prenova je trajala približno leto in tri mesece, vrednost investicije pa je bila okoli dva milijona evrov. Novo gostišče ponuja tudi sedem sodobno opremljenih sob, obiskovalci pa lahko po izletu ali pohodu posedijo ob jezeru in si privoščijo domače jedi. Tako je priljubljena izletniška točka dobila novo središče druženja, ki dopolnjuje naravne lepote Jezerskega.
Jezersko je med najbolj priljubljenimi kolesarskimi kraji v Sloveniji. FOTO: Miroslav Cvjetičanin Delo
Sprehod skozi Ravensko Kočno do razgledišča
Za tiste, ki si želijo nekoliko daljšega izleta, je odlična izbira tematska pot po dolini Ravenske Kočne. Krožna pot obiskovalce vodi skozi eno najlepših alpskih dolin, vse do razgledišča Na prodih, ki leži na 1123 metrih nadmorske višine.
Tematska pot Ravenska Kočna
- dolžina: približno 8 kilometrov
- čas hoje: okoli 3 ure
- zahtevnost: nezahtevna sprehajalna pot
Na poti se odpirajo pogledi na mogočne vrhove, med katerimi kraljujejo Grintovec, Kočna in okoliški vršaci Kamniško-Savinjskih Alp.
Med domačije, kjer čas teče počasneje
Jezersko ni le kraj naravnih znamenitosti, ampak tudi kraj živih zgodb domačinov. Ena najbolj prepoznavnih postojank je Šenkova domačija, ena najlepših slovenskih turističnih kmetij. Stara je več kot 500 let in leži na nadmorski višini približno 920 metrov. Obiskovalce privabijo domače živali, tradicionalna arhitektura in kulinarične dobrote. Poleti tam zaživi tudi kamp, pozimi pa domačija ponuja različna doživetja v zasneženi naravi. Prijetna je tudi krožna pot po ravenskih kmetijah, ki povezuje Šenkovo, Jenkovo in Kropivnikovo domačijo.
Sprehod po ravenskih kmetijah
- dolžina: približno 2,5 kilometra
- čas hoje: okoli 1 ura
- začetek in konec: pri Planšarskem jezeru
Do slapa in izvira zdravilne vode
Ljubitelji nekoliko bolj skritih kotičkov lahko obiščejo Ankov slap. Pot vodi mimo Ankove domačije do izvira mineralne vode Jezerska Slatina, ki jo je v svojih zapisih omenjal že Janez Vajkard Valvasor. Voda je bogata z minerali, predvsem z magnezijem in manganom, slapova pa sta zanimiva v vseh letnih časih. Poleti navdušita s hladno gorsko kuliso, pozimi pa z ledenimi podobami.
Pot do Ankovih slapov
- od cerkve sv. Andreja: približno 35 minut hoje
- od središča vasi: približno 1 ura hoje
- Za tiste, ki želijo višje
Jezersko je tudi izhodišče za številne zahtevnejše planinske ture. Najbolj znana je zagotovo pot do Češke koče, ene najbolj prepoznavnih slovenskih planinskih postojank. Koča pod severno steno Grintovca je posebna zaradi svoje zgodovine in videza. Postavili so jo češki planinci na začetku 20. stoletja, danes pa velja za najstarejšo izvirno ohranjeno planinsko kočo v Sloveniji. Od Planšarskega jezera do nje vodi približno uro in pol dolga pot. Za izkušene planince je Jezersko izhodišče tudi za vzpone proti Grintovcu, Kočni, Dolgemu hrbtu in drugim vrhovom Kamniško-Savinjskih Alp.
Jenkova kasarna skriva stoletja zgodb
Med kulturnimi znamenitostmi Jezerskega izstopa Jenkova kasarna, ki naj bi bila zgrajena že v 16. stoletju kot prenočišče za trgovce, ki so potovali med Kranjsko in Koroško. Po nekaterih pripovedih naj bi v njej prenočevala tudi Napoleonova vojska. Danes je v njej etnografski muzej, ki prikazuje življenje Jezerjanov nekoč, njihovo delo, običaje in vsakdan.
Na poti nazaj v dolino, v Kokro pa se morate nujno ustavili v gostišču Kanonir
Pri zgodbah o Jezerskem se pogosto govori predvsem o Planšarskem jezeru, Šenkovi domačiji, Češki koči in visokogorskih poteh, nekoliko v ozadju pa ostaja ena najstarejših gostinskih zgodb tega kraja: Kanonir. Jezerskemu daje še eno pomembno plast - zgodbo o stari furmanski poti, domači gostoljubnosti in življenju ob vznožju doline. Pension Kanonir stoji na Spodnjem Jezerskem, v zaselku Kanonir ob sotočju Kokre in Reke. To ni gostišče, ki bi ga obiskovalec opazil šele tik pred Planšarskim jezerom, ampak pravzaprav eden od zgodovinskih vhodov na Jezersko.
Kanonir je zgodba starega Jezerskega
Kanonir velja za najstarejšo stalno delujočo gostilno na Jezerskem. Po podatkih iz lokalnih virov njegova zgodovina sega skoraj 300 let nazaj. V preteklosti je bila to pomembna postojanka ob poti med Kranjsko in Koroško, kjer so se ustavljali popotniki, trgovci in furmani. Današnjo podobo gostišča že vrsto let ohranja družina Jokić. Gostilno vodi Marija Jokić, ki je gostinsko tradicijo prevzela po materi Jolandi. Posebnost Kanonirja je prav v tem, da ni postal zgolj še ena turistična točka, ampak ostaja hiša z zgodbo, z domačnostjo, starimi predmeti in spominom na življenje v dolini.
Marija iz Kanonirja je še posebej vesela kolesarjev in motoristov. FOTO: Jože Suhadolnik
Danes na jedilniku. FOTO: Jože Suhadolnik
Domača kuhinja pod gorami
Kanonir je znan po tradicionalni kuhinji, ki se opira na okuse gorenjskega in jezerskega okolja. Na jedilniku so domače jedi, povezane z okoliškimi gozdovi in rekami, med drugim divjačina, gobove jedi, jagnjetina in postrv. Prav takšne gostilne dajejo gorskemu turizmu posebno vrednost. Po pohodu ni najlepše zgolj sedeti ob razgledu, ampak tudi okusiti kraj, jedi, ki imajo povezavo z okoljem, ljudmi in tradicijo.
Zakaj Kanonir ne bi smel ostati pozabljen?
Ko danes obiskovalci pridejo na Jezersko, se pogosto peljejo mimo Spodnjega Jezerskega proti bolj znanim ciljem. A prav tu se začne zgodba kraja. Kanonir je nekakšen uvod v dolino, prostor, kjer se srečata preteklost in sedanjost. Medtem ko je Planšarsko jezero postalo sodobno središče obiskovalcev, Kanonir predstavlja starejši obraz Jezerskega. Ob njem lahko začutimo, kako je kraj živel pred množičnim turizmom, ko so bili gostilna, cesta in domača hiša pomembne točke srečevanja ljudi. Za obiskovalca, ki si želi Jezersko doživeti celovito, bi bil zato idealen izlet: najprej postanek pri Kanonirju, nato pot v zgornji del doline, sprehod ob Planšarskem jezeru, obisk domačij in pogled proti alpskim vrhovom. Morda je prav Kanonir tisti košček Jezerskega, ki ga ne opazimo na prvi pogled, a brez njega zgodba tega kraja ni popolna.
Gostišče Pri Kanonirju. FOTO: Jože Suhadolnik
Kanonir. FOTO: Jože Suhadolnik
Jezersko za dan, ko si želite več kot le izlet
Jezersko je eden tistih krajev, kjer ni treba iskati velikih znamenitosti, saj jih ponuja že sama narava. Pogled na jezero, šumenje potoka, vonj gozda in mogočne stene nad dolino ustvarijo občutek miru, ki ga obiskovalci pogosto odnesejo domov.
Naj bo cilj kratek sprehod ob vodi, obisk domačije, pohod do slapa ali vzpon v visokogorje, Jezersko ostaja kraj, kamor se je vredno vračati.
