Natanko leto dni po tem, ko je po kopanju v Bohinjskem jezeru poginilo več psov in so strokovnjaki sum usmerili v strupene cianobakterije, so nove analize znova pokazale njihovo prisotnost.
V vzorcu plavajoče gošče, ki so jo 1. julija odvzeli iz jezera na območju zaliva Naklova glava, so raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), ki v okviru projekta Ciano SLO spremljajo pojav cianobakterij, z mikroskopskim pregledom najprej zaznali potencialno strupene cianobakterije, nato pa so s pomočjo molekularne analize potrdili še prisotnost genov za sintezo anatoksinov, ene izmed skupin cianotoksinov, ki lahko močno prizadenejo živčni sistem.
Plavajo na gladini
»V tem primeru gre za bentoške cianobakterije, ki rastejo na kamnih ali drugi podlagi v vodi in se sčasoma od nje odlepijo ter plavajo na gladini vode v obliki gošče. Gre za enake toksine, kot so bili prisotni lani ob zastrupitvah več psov ob Bohinjskem jezeru, vendar za zdaj ni bilo mogoče potrditi, da so bile zastrupitve res posledica le anatoksinov,« sporočajo strokovnjaki NIB.
Anatoksini, ki so jih odkrili v plavajoči gošči, delujejo na živčni sistem in povzročijo simptome že v roku nekaj minut do ene ure po stiku z njimi. Simptomi so slinjenje, drgetanje, mišični krči, odrevenelost, paraliza nog, bruhanje. Pri psih je lahko potek zelo hiter in ob pojavu takšnih znakov je potrebna takojšnja veterinarska pomoč.
Najbolj ogroženi so psi, ki lahko med plavanjem zaužijejo delčke gošče. FOTO: Tina Horvat
Dobra novica je, da prisotnost genov za sintezo anatoksinov še ne pomeni, da je celotno jezero nevarno za kopanje. Po pojasnilih NIB so strupene snovi skoncentrirane predvsem v sami gošči, v okoliško vodo pa se sproščajo le v zelo majhnih količinah. Zato je kopanje ljudi načeloma varno.
Kljub temu strokovnjaki svetujejo, naj se kopalci plavajočim goščam izognejo in preprečijo, da bi jih zaužili. Posebna previdnost velja pri majhnih otrocih, ki bi lahko med igro v vodi delce gošče zaužili. Če otroku morebitnega zaužitja gošče ne morete preprečiti, kopanje otrok iz previdnosti odsvetujejo.
Velika previdnost je potrebna tudi pri psih. Lastnikom priporočajo, naj pred kopanjem vedno preverijo, ali na gladini opazijo zelenkaste ali rjavkaste gošče. Če obstaja možnost, da bi jih pes polizal ali zaužil, naj ga v vodo raje ne spuščajo.
Strokovnjaki poudarjajo, da ni razlogov za preplah, je pa dovolj razlogov za previdnost.
Prav zaužitje gošče je namreč najpogostejši vzrok zastrupitve. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko psi med plavanjem grizejo palice ali ližejo dlako in tačke, na katerih ostanejo delci cianobakterij. Že zelo majhne količine toksinov so lahko usodne.
Kakovost vode uradno dobra
So pa z opozorili bolj skopi na občini Bohinj. Na spletni strani so sicer objavili obvestilo, da so se zaradi visokih temperatur in sušnih razmer na posameznih delih Bohinjskega jezera ponovno pojavile gošče, vendar so obiskovalcem Bohinja le sporočili, da mikrobiološka kakovost kopalnih voda ostaja skladna, in priporočili, naj spremljajo uradna obvestila pristojnih institucij ter upoštevajo njihova priporočila.
Gošča se je tudi letos pojavila zaradi visokih temperatur in suše. FOTO: Ciano Slo
Takšni gošči se na daleč izognite! FOTO: Ciano Slo
Obiskovalci naj spremljajo uradna obvestila pristojnih institucij ter upoštevajo njihova priporočila. FOTO: Tina Horvat
Na prisotnost cianobakterij v Bohinjskem jezeru strokovnjaki opozarjajo že več let. Lani je po poginih obdukcija ene izmed psičk pokazala, da je bil najverjetnejši vzrok hkratna zastrupitev z anatoksinom in metaldehidom, sredstvom, ki se uporablja za zatiranje polžev. Pri drugih primerih neposredne povezave ni bilo mogoče potrditi.
Strokovnjaki zato tudi letos poudarjajo, da ni razlogov za preplah, je pa dovolj razlogov za previdnost.
