Ona v Švico, on na kavico

Skrbno skrita za gozdičkom in ob potoku stoji na Rašici kmetija družine Mustar. Čeprav je ob vhodu opozorilo o hudem psu, je Odin zelo prijazen kuža. Ves čas našega obiska je bil ob naši nagrajenki. »Janez, Teo, poglejta, kaj sem dobila. To je res presenečenje, šele zdaj verjamem, da je to res,« navdušena nad nagrado, bonom v vrednosti 200 evrov, ki ga lahko unovči v trgovinah Lidl, pripoveduje 64-letna Mira Mustar. Osemnajst let je poučevala biologijo in gospodinjstvo, najprej na osnovni šoli, po pridobljeni kvalifikaciji iz specialne pedagogike pa na šoli Janeza Levca za otroke s posebnimi potrebami, potem je bila vodja prehrane.

»Ko sem bila stara 39 let, sem dala odpoved, saj se tudi med dvomesečnimi počitnicami nisem odpočila, sploh ob treh otrocih, zato sem odšla na svoje in v Velikih Laščah odprla trgovino z oblačili in obutvijo. Potem je prišel covid, trgovino sem zaprla in odšla v pokoj. A ker ne morem biti ves čas doma, čeprav imamo kmetijo in veliko dela, sem se prijavila za prostovoljko in občasno vozim starostnike, ki potrebujejo pomoč, trenutno pa pomagam Zavodu Pristan in starostnikom razvažam hrano,« pripoveduje nagrajenka dobrega srca. In poudari, da je bil na delu z njo sedemletni vnuk Teo. »Imamo še devetletno vnukinjo Taro, a se pri naju izmenjujeta, ker so ti današnji otroci veliko bolj zahtevni, kot so bili v preteklosti,« pojasnjuje mati treh otrok.

Nagrajenka Mira v družbi vnuka Tea in psa Odina FOTO: Gordana Stojiljković

Še pred tremi leti so v hiši živeli vsi trije otroci, dokler se hčerka Katarina z možem in otrokoma ni odločila za selitev v Ribnico, saj imata tam tudi službo. »Doma sta zdaj še sinova, 41-letni Klemen, ki je samski, in 33-letni Jernej, ki je poročen. Z ženo nimata otrok, sta pa ves čas nekje okoli, saj rada potujeta, hribolazita ali kolesarita vsak vikend. Letos sta 21 dni preživela v Nepalu,« pripoveduje Mira. Med pogovorom se nama s krožnikom, polnim domačih dobrot, pridruži 66-letni mož Janez, upokojeni avtoprevoznik. »Pokvarila se nam je klima, zato me zanima, ali jo lahko kupiva v Lidlu,« me nagovori. Na dopust za več kot dva ali tri dni ne gresta, saj je treba skrbeti za njivo, 14 kokoši, petelina, psa, mačko in 11 koz.

»Nič pridobitnega, koze imamo zato, da nam popasejo travo in grmičke, da nam ni treba kositi. Ker je okoli gozd, je bilo vse zaraščeno,« pojasni gospodar. Mustarjeva sta še nedavno oddajala apartma. Spomini na goste, ki sta jih sprejemala na svoji domačiji, so čudoviti, pravita. Ponosna sta, da je Booking njuno storitev ocenil z 9,9 od 10, gostje pa še danes prihajajo, čeprav samo na kosilo. »Zadnja leta si privoščim vsaj dve krajši potovanji s prijateljico oziroma eno skupino. Letos smo bili po državah nekdanje Jugoslavije in gremo še na izmenjavo v Švico, lani pa v Turčiji in na Bavarskem,« pravi Mira, medtem ko je Janez bolj zapečkarski. »Jaz grem zjutraj na kavico v Velike Lašče, potem pa grem popoldne še enkrat na kavico v Velike Lašče,« hudomušno pripomni Janez.