Avgusta 2009 so se suhokranjski romarji prvič odpravili na pohod od Žužemberka do Brezij na Gorenjskem. Skupino so sestavljali člani Konjerejskega društva Suha krajina Jože Papež, Žan Bradač, Alojz Kuhelj, Miha in Silvo Štravs ter Franc Pucelj, ki so skupaj s Štefanom Korenom in Zmagom Blatnikom po tridnevni, okoli 110 kilometrov dolgi trasi, in z dvema večjima postankoma s prenočiščem premagali dokaj zahtevno popotovanje.
Pot je zahtevna, vendar smo jo premagali z velikim ponosom in hvaležnostjo.
Takrat so se zaobljubili, da bodo začeli prav posebno tradicijo, tako so se pohodniki tudi letos, že osemnajstič, dva dni pred praznikom Marijinega vnebovzetja z organizatorjem Papežem na čelu, sicer županom žužemberške občine, peš odpravili po romarski poti. »Ideja je padla na sestanku članov našega konjerejskega društva Suha krajina, dal pa jo je Miha Štravs, za kar smo zelo hvaležni,« je dejal Jože Papež. »Pot je sicer zahtevna, še zlasti v teh vročih dneh, ko temperatura presega 35 stopinj, vendar smo jo premagali z velikim ponosom in hvaležnostjo. Pohod je prerasel v tradicijo, ki jo kot Suhokranjci s ponosom in hvaležnostjo ohranjamo,« je še dodal.
Globoka izkušnja
Ekipo so poleg Papeža sestavljali Boštjan Koler, Miha Drenšek, Jože Jarc, Slavko Jakoš, Aleš Blatnik, Jože Hren, Marko Gliha, Aleš Debeljak ter prvič tudi novinci na poti Matej Skebe, Slavko Mišmaš, Jože Gnidovec in Jože Muhič, vse dni pa jih je spremljal in jim nudil okrepčila voznik Martin Štravs. Pred odhodom na dolgo pot je celotno ekipo blagoslovil tudi novi župnik v Žužemberku Primož Bertalanič in se priporočil, da tudi zanj, ki je stopil na novo službo, opravijo molitev. Na pot jih je pospremil tudi Tomaž Hrastar, direktor občinske uprave, s harmoniko in Marijino pesmijo. Pohodniki so prvi dan prepešačili do naselja Perovo v Občini Grosuplje, naslednji dan do Medvod in tretji dan do Podbrezij. Triinpoldnevni pohod so sklenili z nedeljsko sveto mašo pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, ki jo je daroval pater dr. Robert Bahčič. »Zaradi vas in vaše predanosti romanje ni le pot od Žužemberka do Brezij, temveč postaja globoka duhovna izkušnja, ki povezuje, spodbuja in utrjuje vero ter prijateljstvo,« so se patru Suhokranjci še posebej zahvalili, kajti romanje jih povezuje in bogati. To je pred leti potrdil tudi pater Robert, ko je vrnil obisk in peš obiskal Žužemberk.

Pohod je prerasel v tradicijo. FOTO: Slavko Mirtič

Harmonika za slovo! FOTO: Slavko Mirtič
Tudi glavnemu organizatorju Papežu so kot edinemu romarju na vseh osemnajstih pohodih, na enem od zadnjih postankov, pripravili lepo presenečenje z mlajem in velikim transparentom s številko 18. Suhokranjski romarji so še posebej ponosni na vse, ki jih podpirajo na njihovi poti, kar so naznanili tudi na posebej natisnjenih majicah.