
Galerija

Poletje brez sladoleda si je težko predstavljati. Hladna kepica ali dve sta za marsikoga eden najbolj priljubljenih načinov osvežitve v vročih dneh. Toda ali je sladoled lahko del zdrave prehrane ali gre vendarle za sladico, ki jo je bolje uživati čim redkeje? Odgovor je precej bolj preprost, kot se zdi: sladoleda ni treba prepovedati, pomembna pa sta količina in izbira.
Sladoled je predvsem sladica, ne živilo, ki bi ga potrebovali za pokrivanje osnovnih prehranskih potreb. Klasični mlečni sladoledi običajno vsebujejo kombinacijo sladkorja in maščob, zato so energijsko precej bogati. Smernice zdrave prehrane živila z veliko sladkorja in maščob, med katera spada tudi sladoled, uvrščajo med tista, ki jih je smiselno uživati redkeje in v manjših količinah.
To pa še ne pomeni, da si ga poleti ne smemo privoščiti.
Pri sladoledu je največja težava pogosto velikost porcije. Ena kepica je nekaj povsem drugega kot velika porcija z več kepicami, čokoladnim prelivom, smetano, piškoti in drugimi dodatki. Zdravstvene smernice zato ne določajo univerzalne količine sladoleda, ki bi jo moral ali smel zaužiti vsak človek. Veliko pomembneje je, da sladoled ostane občasna oziroma zmerna sladica, ne pa vsakodnevni vir večjih količin sladkorja in energije.
Pri izbiri porcije je ena kepica oziroma manjša porcija precej bolj smiselna kot velika skleda sladoleda. Tudi prehranska priporočila za zdravo prehranjevanje poudarjajo, da je pri živilih z veliko sladkorja in maščob pomembna predvsem zmernost.
To je odvisno od vrste izdelka, vendar sladoled lahko predstavlja pomemben delež dnevnega vnosa prostih sladkorjev. Porcija sladoleda lahko vsebuje približno toliko sladkorja, kot ga je v več kockah sladkorja. Pri tem je pomembno preveriti deklaracijo na embalaži, saj se izdelki med seboj precej razlikujejo.
Pri skupnem dnevnem vnosu sladkorja zato ni pomembno samo, koliko sladoleda pojemo, ampak tudi koliko sladkorja zaužijemo s pijačami, pecivom, čokolado, piškoti, kosmiči in drugimi sladkimi živili.
Nekatere zdravstvene smernice priporočajo, da prosti sladkorji predstavljajo največ približno pet odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Za odraslega je to okoli 30 gramov prostih sladkorjev na dan. To ni priporočilo, da lahko vsak dan zaužijemo 30 gramov sladkorja iz sladoleda. Gre za celoten dnevni vnos prostih sladkorjev iz vseh živil in pijač.
Med izdelki so velike razlike. Klasični kremni sladoled je običajno bogatejši z maščobami in sladkorjem, medtem ko imajo nekateri sadni sladoledi in sorbeti manj maščob. Toda tu se skriva pomembna past. Manj maščob ne pomeni nujno manj sladkorja.
Sorbet je lahko skoraj brez maščob, vendar vsebuje precej sladkorja. Tudi »lahki« oziroma manj mastni izdelki niso samodejno zdravi, saj imajo lahko zaradi dodanega sladkorja še vedno precejšnjo energijsko vrednost.
Zato se pri izbiri ne splača osredotočiti samo na eno oznako na embalaži. Pomembna sta predvsem velikost porcije ter količina sladkorja in nasičenih maščob.
Sodelujte v veliki poletni nagradni igri Lidla in Novic: vsak dan priložnost za lep dobitek. Srečneži, ki jih bomo izžrebali, se bodo razveselili privlačne nagrade: Lidlovega darilnega bona v vrednosti 200 evrov!
Lahko je, vendar ne vedno. Če je sadni sladoled pripravljen predvsem iz sadja in vsebuje malo dodanega sladkorja, je lahko prehransko ugodnejša izbira. Toda nekateri sadni sladoledi vsebujejo precej dodanega sladkorja, zato sama beseda »sadni« še ne pomeni, da gre za zdravo živilo.
Še boljša poletna alternativa je lahko navaden jogurt z manj sladkorja, ki mu dodamo sveže sadje. Tako dobimo več beljakovin in hranilnih snovi, sladico pa lahko še vedno zaužijemo hladno in osvežilno.
Sladoled je lahko prijetna osvežitev, vendar ni nadomestilo za vodo.
To je pomembno predvsem v vročinskih valovih, ko telo zaradi potenja izgublja tekočino. Sladoled sicer vsebuje nekaj vode, vendar ni primerna pijača za hidracijo. Glavni vir tekočine naj bo voda, pri čemer je treba v vročem vremenu na pitje še posebej paziti. Tudi zaradi tega ni smiselno vroč poletni dan preživeti z veliko sladkih in hladnih živil, medtem ko pozabljamo na osnovno hidracijo.
Za večino ljudi je smiselno, da sladoled ostane sladica ob obroku, ne pa prigrizek, ki ga uživamo večkrat čez dan. Če smo čez dan že zaužili veliko sladkih živil in pijač, je dodatna velika porcija sladoleda preprosto še en vir sladkorja. Če pa je prehrana sicer uravnotežena, ena manjša porcija sladoleda občasno ni razlog za slabo vest. Pravilo je preprosto: ne glejte samo na eno živilo, ampak na celotno prehrano.
Problem nastane predvsem takrat, ko sladoled postane vsakodnevna navada in se količina postopoma povečuje. Ena kepica na sprehodu je nekaj drugega kot velika porcija vsak večer, poleg tega pa še sladke pijače, čokolada in pecivo. Tak način prehranjevanja lahko hitro pomeni prevelik energijski vnos. Pri ljudeh, ki želijo izgubiti telesno težo, imajo sladkorno bolezen ali morajo zaradi zdravstvenih razlogov nadzorovati vnos sladkorja ali maščob, je smiselno biti pri izbiri in količini še posebej previden.
Sladoled poleti torej ni prepovedan in ga ni treba izločiti iz zdrave prehrane. Je pa sladica, ki jo je najbolje uživati zmerno. Za večino ljudi bo dobra praktična usmeritev ena manjša porcija oziroma ena do dve manjši kepici, predvsem kadar je preostanek prehrane uravnotežen. To ni uradno določena dnevna zdravstvena doza, temveč razumna velikost porcije, ki pomaga omejiti vnos sladkorja in energije.
Če želite boljšo izbiro, preverite deklaracijo, izberite manjšo porcijo in se izognite velikim količinam sladkih prelivov, smetane in drugih dodatkov. Zdravstvene smernice pri sladoledu poudarjajo prav to: manjše količine in redkejše uživanje.
In še nekaj pomembnega: poleti ni treba imeti slabe vesti zaradi ene kepice sladoleda. Zdravje ne določa ena sladica, ampak predvsem vzorec prehranjevanja skozi tedne, mesece in leta. Če večino časa jemo kakovostno, smo telesno dejavni in skrbimo za hidracijo, si lahko občasno brez težav privoščimo tudi eno od najbolj priljubljenih poletnih razvad.