To so presenetljiva dejstva o plavanju

Plavanje že dolgo velja za eno najbolj celovitih oblik rekreacije. Koristi srcu, pljučem, mišicam in sklepom, hkrati pa je primerno skoraj za vse generacije. Poleg številnih zdravstvenih prednosti skriva tudi vrsto zanimivih zgodovinskih dejstev in rekordov.

Plavanje je ena redkih športnih dejavnosti, pri kateri deluje skoraj celotno telo. Zaradi posebnosti vodnega okolja pa ima na organizem drugačen vpliv kot večina kopenskih športov.

Strokovnjaki poudarjajo, da je odlična aerobna vadba, ki pomaga ohranjati zdravje srca in ožilja ter zmanjšuje posledice sedečega načina življenja.

Plavanje razbremeni srce

Ležeči položaj telesa v vodi povzroči prerazporeditev krvi, zaradi česar srce deluje učinkoviteje kot v pokončnem položaju. Kri pri kroženju premaguje manjši upor, zato se izboljšata prekrvavitev in delovanje srčno-žilnega sistema.

Med plavanjem se pospešita srčni utrip in pretok krvi po žilah, kar pomaga ohranjati prožnost ožilja ter zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Prav zato velja plavanje za eno najboljših aerobnih dejavnosti.

Prsno je najstarejša plavalna tehnika

Prve zapise o plavanju najdemo že v knjigi Colymbetes, ki jo je leta 1538 napisal Nicolaus Wynman. Takrat so ljudje pri plavanju posnemali gibanje živali.

Najprej se je razvilo tako imenovano žabje plavanje, iz katerega je pozneje nastala prsna tehnika. Iz pasjega plavanja pa sta se razvila kravl in pozneje še hrbtna tehnika. Metuljček se je pojavil precej pozneje.

V eni uri lahko porabimo tudi do 790 kalorij

Intenzivno plavanje lahko v eni uri porabi do 790 kalorij, kar je več kot pri številnih oblikah teka ali kolesarjenja. Pri vrhunskih plavalcih so energijske potrebe izjemno velike. Ameriški olimpijski šampion Michael Phelps je med najintenzivnejšimi treningi zaužil okoli 10.000 kalorij na dan. Sam je pogosto dejal: »Jem, spim in plavam, to je vse.«

Krepi tudi pljuča

Dihanje med plavanjem je zaradi tehnike precej drugačno kot na kopnem. Plavalec vdihuje hitro in globoko, izdihuje pa v vodo. Tak način dihanja izboljšuje vitalno kapaciteto pljuč ter krepi dihalne mišice, kar je ena pomembnejših prednosti rednega plavanja.

Eden največjih športnih podvigov

Britanec Matthew Webb je avgusta 1875 kot prvi človek preplaval 34 kilometrov širok Rokavski preliv med angleškim Dovrom in francoskim Calaisom. Za podvig je potreboval kar 21 ur in 45 minut.

Čeprav je Rokavski preliv odtlej uspešno preplavalo že veliko športnikov, ostaja eden največjih plavalnih izzivov na svetu. Med najtežje sodijo tudi prečkanje Bajkalskega jezera, plavanje med Kubo in Florido, Beringove ožine, okoli Manhattna ter skozi Katalinski preliv.

Kravl je najhitrejši

Med vsemi plavalnimi tehnikami je kravl najhitrejši in tudi energetsko najučinkovitejši. Prsna tehnika je precej počasnejša, saj vračanje rok pod gladino in pokrčenje nog povzročata večji vodni upor.

Ilirija je najstarejše slovensko bazensko kopališče

Ljubljanska Ilirija je vrata odprla leta 1929 in je takrat veljala za eno najsodobnejših kopališč v Evropi. Gradnja je stala pet milijonov tedanjih dinarjev, od tega je dva milijona prispeval inženir Stanko Bloudek. Poleg olimpijskega bazena je pozneje dobila še zimski bazen.

Hladna voda je lahko nevarna

Čeprav je plavanje odlično za zdravje, je treba biti pri zelo hladni vodi previden. Voda telo ohlaja približno 25-krat hitreje kot zrak, zato lahko pri nepripravljenih ljudeh hitro pride do podhladitve. Ker med plavanjem občutek žeje ni tako izrazit kot pri teku ali kolesarjenju, strokovnjaki priporočajo, da na vsak preplavani kilometer popijemo približno 125 mililitrov tekočine.

Ribe so neprimerljivo hitrejše

Najhitrejša riba na svetu, pacifiška pahljačasta mečarica, na kratkih razdaljah doseže hitrost okoli 110 kilometrov na uro. Le nekoliko počasnejša je tuna, ki lahko plava s hitrostjo okoli 104 kilometrov na uro, kar je skoraj trinajstkrat hitreje od najhitrejših človeških plavalcev.

Rekordno plavanje v Jadranu

Hrvat Veljko Rogošić je avgusta 2006 postavil rekord v najdaljšem neprekinjenem plavanju v morju. Med italijanskima mestoma Gradež in Riccione je preplaval kar 225 kilometrov. V vodi je neprekinjeno preživel 50 ur in 10 minut.

Titanik je imel bazen

Malo ljudi ve, da je bil Titanik prva čezoceanska potniška ladja, opremljena z bazenom.

V vodi smo precej lažji

Vzgon zmanjša obremenitev telesa za približno 70 do 90 odstotkov. Ker so sklepi in hrbtenica precej manj obremenjeni kot pri gibanju na kopnem, je plavanje odlična izbira za starejše, ljudi s prekomerno telesno težo in številne posameznike po poškodbah ali z omejitvami gibanja.

Atlantik je preplaval v 72 dneh

Francoz Benoît Lecomte je leta 1998 uspešno preplaval Atlantski ocean. Na približno 5600 kilometrov dolgi poti je vsak dan plaval med šest in osem ur, cilj pa dosegel po 72 dneh.

Plavanje je precej počasnejše od teka

Primerjava svetovnih rekordov pokaže, da je človek pri plavanju približno štiri- do petkrat počasnejši kot pri teku na primerljivih razdaljah.

Največji bazen na svetu

Največji bazen na svetu meri kar 770.000 kvadratnih metrov. Nahaja se v čilskem mestu Algarrobo ob Tihem oceanu in je napolnjen z morsko vodo.

Razvija celotno telo

Pri plavanju sodelujejo skoraj vse večje mišične skupine in sklepi. Redna vadba izboljšuje gibljivost ramenskega obroča in nog, krepi mišice ter pripomore k skladnemu razvoju telesa.

E-prijavnica za sodelovanje v nagradni igri

Sodelujte v veliki poletni nagradni igri Lidla in Novic: vsak dan priložnost za lep dobitek. Srečneži, ki jih bomo izžrebali, se bodo razveselili privlačne nagrade: Lidlovega darilnega bona v vrednosti 200 evrov!

Prvo uradno plavalno tekmovanje v Sloveniji

Leta 1911 je bilo na Bledu organizirano prvo uradno registrirano plavalno tekmovanje na območju današnje Slovenije. Tekmovanje je potekalo na Blejskem jezeru, pri kopališču pod današnjim hotelom Toplice.

Voda ustvarja velik upor

Pri gibanju v vodi moramo premagovati približno dvanajstkrat večji upor kot pri enakem gibu v zraku. Prav zato so gibi počasnejši, poškodbe pri plavanju pa precej redkejše kot pri številnih drugih športih.

Miki Muster je bil tudi vrhunski plavalec

Priljubljeni slovenski ilustrator Miki Muster ni blestel le za risalno mizo. V mladosti je bil uspešen prsni plavalec in ljubitelj metuljčka, pozneje pa je deloval kot plavalni trener v Murski Soboti. V veteranski konkurenci je postal tudi evropski in svetovni prvak v maratonskem plavanju v kategoriji nad 70 let.

Sodobne kopalke zmanjšujejo upor

Današnje tekmovalne kopalke ustvarjajo celo manj trenja, kot ga povzroča gola koža. Povsem drugače je bilo v času kapitana Matthewa Webba, ki je Rokavski preliv preplaval v težki volneni plavalni obleki. Ko se je ta napila vode, je tehtala približno tri kilograme.

Slovenci smo dobri plavalci

Približno 90 odstotkov slovenskih devetošolcev osnovno šolo zaključi z nazivom plavalca oziroma pridobi priznanje bronasti delfin.

To je rezultat dolgoletnega sistema plavalnega opismenjevanja v vrtcih in osnovnih šolah. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da popolnoma varnega plavalca ni. V naravi lahko razmere hitro presežejo človekove sposobnosti, zato je spoštovanje vode vedno na prvem mestu.

***
Vir: izr. prof. dr. Jernej Kapus, prof. športne vzgoje.