V Mestnem muzeju Ljubljana na ogled počitniško obarvana razstava (FOTO)

Prav sredi poletja so v Mestnem muzeju Ljubljana odprli razstavo Gremo na morje, na kateri predstavljajo predmete iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana, ki obiskovalce popeljejo na potovanje skozi zgodovino poletnih oddihov na morski obali.

Razstavo spremljajo številni poletni predmeti. FOTO: Blaž Gutman

Z izbranimi predmeti, fotografijami, razglednicami, slikami in oblačili razstava osvetljuje, kako je nekdaj privilegij redkih postopoma postal ena najbolj priljubljenih izkušenj sodobnega vsakdana. Od prvih aristokratskih obiskov obmorskih letovišč do množičnega turizma v drugi polovici 20. stoletja razkrije, kako je morje postalo sinonim za oddih, svobodo in poletne spomine. Ob razstavi je izšel istoimenski katalog, spremlja pa jo tudi program dogodkov, ki bo ponudil dodaten vpogled v zgodbe in predmete, povezane z nepozabnimi poletji na morju.

Sinonim za oddih in svobodo

Priljubljeni vzklik Gremo na morje! obljublja »poletno« razstavo. Morda se zdi naslov za ljubljanski muzej nenavaden, a njegova zbirka se na razstavi predstavlja kot zakladnica drobcev, ki osvetljujejo zgodovino ideje o poletnem oddihu na morski obali.

Prvotno angleška zamisel se je začela uveljavljati v 19. stoletju kot modna muha aristokratov, z razmahom industrijske dobe in njenimi pridobitvami, kot je bil denimo parni stroj, pa je začela osvajati vse širši krog družbe. Obljuba zdravnikov, da je morje dobrodejno, če ne kar nujno za ohranjanje zdravja modernega človeka, je proti koncu stoletja osvojila tudi delavski razred – in obmorska letovišča so postala izletniški cilji, tudi za kratek oddih ob koncu tedna.

Jedilnica počitniškega doma FOTO: Zbirka Mestnega muzeja

Sindikalna počitniška prikolica FOTO: zbirka Mestnega muzeja

Razstavljene razglednice, fotografije, slike, predmeti in oblačila spomnijo, da je Južna železnica leta 1857 tudi Ljubljano povezala z morsko obalo in Trstom. Parniki so omogočili, da se je na tedanji »avstrijski rivieri« začel razvijati bodoči slovenski nobel kurort, Portorož. Prvi turisti so v tistih dneh prihajali z Dunaja in iz ogrskih krajev.

Ljubljančani so začeli obmorska letovišča odkrivati šele v desetletjih med obema svetovnima vojnama. Takrat je začela z organizacijo Jadranska straža zoreti tudi pomorska zavest, skupaj z jugoslovanskim duhom. Ekonomski vzpon in lagoden življenjski slog sta ostajala večini še naprej nedosegljiva. Zgolj redki so si lahko kupili tudi že svoj avto, kar jim je omogočilo vožnjo do morja, ali si privoščili križarjenje s parnikom po Sredozemskem morju.

Fiesa FOTO: zbirka Mestnega muzeja

Množično šele v Jugoslaviji

Šele v času Jugoslavije, v drugi polovici 20. stoletja, so slovenski turisti z »modernim načinom življenja« postali množični obiskovalci morske obale. Večina jih je morje prvič videla in v njem zaplavala z uveljavitvijo sindikalnih počitnic, ki jim jih je omogočila splošna pravica do večdnevnega in plačanega letnega dopusta.

Razposajenost na počitnicah Foto: zbirka Mestnega muzeja

Nostalgični spomini na tiste dni in na pot na morje marsikoga še zdaj navdajo s hrepenenjem po tedanjih občutkih, spontanosti in hipnosti ideje – gremo na morje! Vse to je povezano z danes izgubljenim občutkom, da se je ob odhodu z zaprtjem domačih vhodnih vrat začela svoboda, začeli so se dnevi na prijetnem vetrcu in v slanem hladu morja, prekriti s tančico skrivnosti, saj je večina drugih ljudi za to, kje smo bili in kaj smo v neskaljenih, neprekinjenih počitnicah na morski obali počeli, izvedela šele po našem klicu iz javne telefonske govorilnice, najverjetneje pa šele po naši vrnitvi domov ali ko je v nabiralnik prispela razglednica z nekaj skopimi izrazi zadovoljstva.