Modra podvodna osvetlitev piranskega mandrača naj bi po mnenju občine spodbujala spoštovanje morja in dodala mestu pridih posebne večerne čarobnosti. A okoljevarstveniki opozarjajo, da tak poseg ni nedolžen, saj lahko škodi morskim organizmom, vpliva na naravne ritme živali in ljudi ter prispeva k svetlobnemu onesnaževanju.
Piran je letos poleti dobil sedem modrih luči, nameščenih v vodi malega mandrača. Župan Andrej Korenika poudarja, da naj bi bila to izvirna gesta za spodbujanje kulturnega odnosa do morja kot skupne vrednote. Zavod za varstvo narave je poseg označil kot sprejemljiv, vendar je določil, da mora osvetlitev delovati le do 23. ure, če bodo zaznani negativni vplivi, pa mora biti trajno odstranjena.
Na nočni poti na obalo se v Šmarjah opazi močna svetlobna onesnaženost Kopra. FOTO: Andrej Mohar
Kritiki pravijo, da bi bilo prav, da bi pred izvedbo pridobili mnenje širšega kroga strokovnjakov. V društvu Temno nebo Slovenije, ki ozavešča o škodljivosti svetlobnega onesnaževanja, opozarjajo na izgubo temnega neba in negativne posledice modre svetlobe. Njihov predstavnik Andrej Mohar, soavtor prve slovenske zakonodaje o tem področju, ima dolgoletne izkušnje z meritvami in raziskovanjem vplivov svetlobe na naravo.
Nočni pogled na Portorož s pomola, nezasenčene luči so zelo moteče in kršijo zakonodajo, je prepričan sogovornik. FOTO: Andrej Mohar
Vpliva tudi na hormon melatonin
Mohar opozarja, da podobni posegi drugod že povzročajo težave. Kot primer navaja Koper, kjer močna osvetlitev luke in reklamnih panojev ponoči moti mir v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok – tam je ponoči svetlo kot v mestu, ptice pa so vznemirjene, namesto da bi počivale. Po njegovih besedah bi bilo treba takšno razsvetljavo zmanjšati, saj zmanjšanje svetlobnega onesnaženja koristi naravi in ljudem in obenem znižuje porabo energije in emisije CO2.
»V neposredni bližini luke je Naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer je ponoči svetlo kot v Ljubljani. Bil sem tam ponoči, ko bi morala narava mirovati, a ni bilo tako – ptiči so bili vznemirjeni, hrupni in razburjeni. Vzrok so verjetno močno osvetljena luka in reklamni panoji pri nakupovalnih centrih, ki svetijo vso noč. In to se dogaja v naravnem rezervatu, kjer naj bi varovali naravo. Svetlobo tam bi morali zmanjšati,« opozarja Mohar.
V naravnem rezervatu Škocjanski zatok je ponoči svetlo kot v Ljubljani, zato so ptice takrat tam vznemirjene, hrupne in razburjene. FOTO: Andrej Mohar
Poudarja tudi pomen hormona melatonina, ki nastaja le v temi. Znan je kot hormon spanja in vpliva na številne telesne funkcije – od spanja in razpoloženja do presnove in imunskega sistema. Nekatere raziskave kažejo, da prekomerna izpostavljenost umetni svetlobi ponoči zavira njegovo nastajanje, kar lahko vodi v utrujenost, nespečnost, težave z zbranostjo, povečano tveganje za debelost, bolezni srca, diabetes in nekatere vrste raka.
Brez miru in pogleda na morje
Mohar meni, da so standardi osvetljevanja v turističnih krajih pretirani. V Portorožu so številne lokacije preosvetljene – luči na hotelskih balkonih in fasadah gorijo vso noč, svetilke na plaži bleščijo vodoravno, reklamni panoji svetijo v prazno. Po njegovem bi morali uporabiti manj in nežnejšo svetlobo, ki ustvari prijetno nočno okolje in omogoča stik z zvezdnatim nebom. Gostje, ki si želijo miru in pogleda na morje, bi tako imeli bolj pristno izkušnjo.
Andrej Mohar je ljubiteljski astronom in okoljevarstvenik. FOTO: Jurij Stare
Osvetlitev piranskega mandrača vidi kot sporen poseg. Opozarja, da tudi ribe ponoči proizvajajo melatonin, modra svetloba pa ga zavira, kar lahko vpliva na njihovo obnašanje in zdravje. Prepričan je, da bi bil tak projekt primernejši za Portorož kot za Piran, ki turiste privablja predvsem s kulturno dediščino, arhitekturo, Tartinijevim trgom, cerkvijo in muzeji. Skrbi ga, da bi lahko takšen pristop postal vzorec še za druga obmorska mesta, kar bi povečalo pritisk na naravno okolje.
Po njegovem mnenju bi morali odgovorni bolj premišljeno tehtati, kako uskladiti turistične učinke z varstvom narave, in ustvarjati svetlobne rešitve, ki ne škodujejo živemu svetu. Le tako bo morje ponoči ostalo čarobno – a ne na račun tiste tihe, dragocene teme, ki jo narava potrebuje za počitek.
