Kompromisna zmogljivost

Čeprav jih Donald Trump ne mara, se huaweijevci ne dajo. Potem ko so s pametnimi telefoni osvojili svet, da o opremi za telekomunikacijska omrežja niti ne govorimo, so se lotili tudi sveta prenosnih računalnikov.

Te izdelujejo že nekaj časa, a to so bile omejene serije dragih šminkerskih strojčkov, zdaj pa so pripravili paleto prenosnikov, od najbolj prestižnega matebooka X pro do matebooka D15. In slednjega – predstavnika srednjega razreda, namenjenega širšim množicam – sem poleti dobil v mastne roke.
 

Narejen za video

Že prvi pogled razkriva, da gre za prenosnik z razmerjem stranic 16:9, kar je dobrodošlo za gledanje in obdelovanje videoposnetkov, saj je to standardni format za domači video. Nekateri prenosniki imajo ožje zaslone (matebook X pro, denimo, ima razmerje strani 3:2, ker je namenjen poslovni rabi in ne zabavi), kar pomeni, da bo pri gledanju filmov precej tistih pogosto motečih črnih robov.

D15 nima takšnih težav. Zaslon z ločljivostjo 1920 krat 1080 pik ponuja ostro sliko, priznati pa je treba, da ni tako barvit in kontrasten. Za to je treba imeti oled zaslon, ki seveda močno dvigne ceno naprave.
 

AMD namesto Intela

Namesto (dražjega) Intelovega so v D15 vtaknili AMD-jev procesor ryzen 5 3500U z grafično kartico radeon vega 8, kar mu omogoča gladko delovanje, dovolj močan pa je tudi za procesiranje videa in poganjanje iger, ki tečejo v ločljivosti do 1080p. To ni gamerski prenosnik, a z malce nastavljanja bodo na njem zadovoljivo tekle tudi sodobne(jše) igre.

Rama je solidnih osem gigabajtov, programe in podatke pa shranjujemo na 256 GB velik (in hiter) disk​ SSD, kar pomeni, da od pritiska na tipko za vklop, v kateri je tudi čitalnik prstnih odtisov, ki še pred nalaganjem operacijskega sistema prebere naš prst, do domačega zaslona mine le 12 sekund.
 

Kompromisi

Ker gre za razmeroma močan računalnik z velikim zaslonom, a za normalno ceno, pa je bilo treba nekje šparati. D15 sicer ima tri klasične usb-vtičnice, od katerih le ena podpira hitri standard usb 3.0. Tu sta še hdmi- in avdioizhod ter vtičnica​ usb c, ki pa je prvenstveno namenjena polnjenju. Čitalnika spominskih kartic ni, prav tako ni ethernet vtičnice, je pa wifi vmesnik precej hiter. Baterija ni ravno masivna, saj se bo ob običajnem delu (internet, glasba in občasni video) hitro praznila: v dveh urah in pol bo že na manj kot polovici.


D15 ima možnost vgradnje dodatnega trdega diska, rama pa se žal ne da nadgraditi. Ena od boljših stvari je povezljivost NFC, kar pomeni, da se pametni telefon s prenosnikom poveže že z dotikom nalepke pod tipkovnico, nakar lahko s prenosnikom upravljamo telefon, menjujemo datoteke med napravama ipd. A to deluje le s Huaweijevimi telefoni.