Alenka Bratušek: »Mislim, da ni več Korošca, ki ne bi verjel, da bo hitra cesta prišla do Koroške«

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in predsednik uprave Darsa Andrej Ribič sta zasadila lopati na gradbišču predzadnjega sklopa tretje razvojne osi med Slovenj Gradcem in Velenjem. Odsek hitre ceste, dolg 3,6 kilometra, mora biti zaključen do decembra 2028. Ministrica vztraja, da bo celoten 17,5 kilometra dolg odsek od Velenja do Slovenj Gradca končan do jeseni leta 2029. Ta cilj ostaja tudi za odsek od Velenja do Šentruperta, a tam je težava dokumentacija. Gradnjo hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem so razdelili na osem sklopov. Zaključili so že dela na sklopih Gaberke, Jenina, v zaključni fazi sta Konovo in Škalsko jezero, delajo na sklopih Velunja, ki je najzahtevnejši del, Škale, od včeraj pa tudi na sklopu Podgorje, to je cesta med priključkoma Slovenj Gradec jug in Podgorje. Na začetek del čaka le še sklop A Velenje, kjer po navedbah Darsa pripravljajo drugo fazo razpisa.  

Odsek Velunja je najzahtevnejši odsek severnega dela tretje razvojne osi. FOTO: Špela Kuralt

Ministrica je poudarila, da je razdelitev odseka Slovenj Gradec–​Velenje na osem sklopov racionalizirala projekt in ga tudi pospešila: »Ta odločitev, ki smo jo sprejeli v mojem prvem mandatu, se je izkazala za več kot pravilno. Če tega ne bi sprejeli, bi šele zdaj mogoče lahko začeli graditi, tako pa bomo to prakso uporabili še na kakšnem drugem gradbišču.« Sklop od Podgorja do Slovenj Gradca je dolg 3,6 kilometra ter vključuje še 3,4 kilometra dostopnih in servisnih poti, enajst deviacij cest, štiri križišča, obojestransko malo počivališče Podgorje, pokriti vkop, dva podvoza, dva nadvoza, most in podhod, 1200 protihrupnih ograj, regulacije vodotokov, prestavitve gospodarske javne infrastrukture, vodnogospodarske ureditve s šestimi zadrževalnimi bazeni … Izvajalec del je konzorcij podjetij Kolektor CPG in CGP, dela morajo končati do začetka decembra 2028, pogodbena vrednost pa znaša 81,78 milijona evrov.

Prioriteta

Bratuškova je dejala, da so v zadnjem mandatu dokazali, da je tretja razvojna os velika prioriteta ministrstva in celotne vlade: »Mislim, da ni več Korošca, ki ne bi verjel, da bo hitra cesta prišla do Koroške. Še vedno verjamem, da je odsek od Velenja do Slovenj Gradca mogoče izvesti do jeseni leta 2029, kar je tudi rok, ki smo ga obljubili županom. Veliko je bilo ovir, veliko se je zatikalo pri pridobivanju različnih dovoljenj, zato sem vesela, da je bilo pridobljeno tudi zadnje gradbeno dovoljenje, to je za odsek Velenje, in verjamem, da bo kmalu v gradnji. Odsek Podgorje pa je ta, ki bo to cesto res pripeljal do Koroške.«

Dodala je, da si prizadevajo, da bi za del severno od Slovenj Gradca čim prej sprejeli državni prostorski načrt (DPN), za del do avstrijske meje pa naredili javno razgrnitev. Za del od Šentruperta do Velenja, to je skupno 14 kilometrov ceste, ki bo Koroško povezala z avtocesto Šentilj–​Koper, pridobivajo gradbeno dovoljenje, je dejala Alenka Bratušek: »Moja ambicija ostaja enaka, to je leto 2029, a dokler nimamo dokumentacije, težko natančno dorečemo. Spremljate izzive, s katerimi se srečujemo pri pridobivanju dokumentacije, in vedno znova povem, da v tem mandatu denar za infrastrukturo ni izziv. Precej večji izziv je umeščanje v prostor in pridobivanje dokumentacije. V naslednjem mandatu bo to ena naših prvih prioritet, da tudi na tem področju določene stvari spremenimo.«

Decembra so uradno začeli graditi predor Vodriž. FOTO: Špela Kuralt

Odprtja gradbenih del so se udeležili tudi župani občin Slovenj Gradec, Prevalje, Šmartno ob Paki in velenjski podžupan. Slovenjgraški župan Tilen Klugler je spomnil tudi na problem obremenitve lokalnih cest, a da se s pristojnimi usklajujejo. Prevaljski župan Matic Tasič pa je dodal: »Čakamo in obljube so, da bo še v letošnjih prvih mesecih sprejet DPN od Dravograda do Slovenj Gradca ter da bo razgrnjen DPN Otiški Vrh-Holmec, kar je za nas zelo pomembno. Sicer nenehno tarnamo, da je za nas prepočasi, a dela potekajo in nekoč bodo končana v korist vseh nas in našega razvoja v Mežiški dolini.«