Blagoslov doma: naj nas zima ne izčrpa, ampak preoblikuje

Ko je dom čist in zavarovan, vanj povabimo tisto, kar želimo, da z nami živi pozimi: počitek, ustvarjalnost, nežnost, povezanost. Za kratek blagoslov pripravimo svečo v zlati ali oranžni barvi (če je nimamo, je bela dovolj), majhno skledo čiste vode s ščepcem soli, karneol ali gorski kristal ter vejico bora ali rožmarina. Stopimo v srce doma – kuhinjo, dnevno sobo, ob peč, kjer koli čutimo, da dom diha. Prižgemo svečo in izgovorimo blagoslov, ki prikliče svetlobo v zimsko noč: od ognjišča do srca naj pride luč, naj toplina prebudi mir, naj bo v teh stenah ljubezen, naj bodo blagoslovljeni vsi, ki tu živijo in pridejo.

Kamen položimo v vodo. Vejico pomočimo in z drobnimi kapljami poškropimo prostor, tokrat v smeri urinega kazalca, kot da nežno navijamo novo nit. Predstavljamo si zlato svetlobo, ki polni stanovanje – ne bleščeče, temveč mehko, mirno kot odeja. Ko končamo, se spomnimo še na duha hiše. Vsak dom ima svoj značaj, utrip, tihega varuha. Če mu želimo izkazati spoštovanje, pustimo drobno daritev: malo mleka, medu, kruha ali ščepec soli. Ob štedilnik ali ognjišče položimo posodico in skoraj neslišno rečemo: hvala. Enkrat na mesec je dovolj. Zima je čas ognjišča, čas zgodb in sanj. In ko dom pripravimo z namero, ga spremenimo v živi oltar – tak, ki varuje telo in poboža dušo. Naj nas zima ne izčrpa. Naj nas preoblikuje. In naj bo naš dom prostor, kamor se vedno vračamo – topli, varni, blagoslovljeni.