Čarli je trn v Olimpijini peti

Kako neprijeten je lahko Albert Riera, trener vodilnega moštva v 1. SNL, zdaj vedo že vsi njegovi trenerski tekmeci. Kako neugoden in »težak tip« je, vedo v klubu. Španec s svojimi izjavami (in dejanji) iz tekme v tekmo vzdržuje motivacijski naboj pri tekmecih kot v lastnem moštvu. Današnji derbi 27. kroga 1. SNL, ki bo imel zanimivi predigri v Spodnji Šiški in v Domžalah, se bo končal z jutrišnjim dvobojem za Evropo v Fazaneriji, je še en po meri Majorčana: Celjani so zeleno-belim kot prvi v sezoni zadali poraz.

»Olimpija še ni imela dveh slabih tekem v nizu,« je pred Celjem, ki ga zeleno-beli v tej sezoni še niso premagali (v Stožicah je bilo 0:0), spomnil Španec z Majorke. Riera je zadnji dve prvenstveni tekmi in pokalno vodil moštvo s tribune, ker je bil kaznovan zaradi ostrega jezika na gostovanju v Kopru. »Ne morem trditi 100-odstotno, lahko pa obljubim 99-odstotno, da se bom trudil, da se kazen ne bo več ponovila. Želim biti kot kamen,« se je po malem tudi posipal s pepelom in se usmeril v še eno od tekem za učenje, pridobivanje izkušenj in rast, kot je označil jutrišnji dvoboj, za katerega je znano le to, na kakšen način bo igrala Olimpija. V tej sezoni je Olimpijina igra predvidljiva, avtomatizirana in nepredvidljiva le v tem, s katerimi enajstimi možmi in v kakšni postavitvi bo »napadla« tekmece. Ima pa Riera še eno značilnost, ki vznemirja in izziva, podobno kot na veliki sceni to počne že 15 let najboljši trener na svetu in njegov dobri znanec Pep Guardiola. Redko, če sploh, priznava svoje napake ali o njih govori. V vseh štirih rezultatsko zelo prepričljivih prvenstvenih porazih (3:4, 1:6, 0:2, 1:4) je bil morda celo največji krivec.

Tudi iz celjske slačilnice tu in tam kdaj uide ocena o zapletenem značaju trenerja Romana Pilipčuka. Čeprav je strokovnjak iz mesteca Snižnje iz samooklicane Ljudske republike Donjeck, ki je že od leta 2014 pod nadzorom ruskih separatistov, pravo Rierovo nasprotje. Njegovo javno pojavljanje in oglašanje je omejeno na novinarske konference, na katerih pa mrki mož pogosto zadene »žebljico na glavico«.

Olimpija ima veliko točkovno prednost in bolj uglašeno moštvo, toda Celjani imajo igralca, ki ga Ljubljančani nimajo. Komaj 21-letni in kar 195 cm visoki napadalec Charles Ikwuemesi je jeseni sam opravil z zeleno-belimi in jim zabil dva gola, pred današnjim derbijem pa je z golom na Bonifiki, kamor bi se moral poleti preseliti, a so ga Celjani v zadnjem trenutku »ukradli« Koprčanom, še enkrat razkril izjemni fizični potencial. Kot pogosto velja za afriške nogometaše, sta tudi za »Čarlija« disciplina in odgovornost slabost.