Delitev na dva pola podpihuje tema

Nismo se rodili, zgolj da bi preživeli, vsak človek je namreč svetlobno bitje in kreator, poudarjajo duhovni učitelji. Matrica obstaja, da bi to pozabili ter živeli kot sužnji sistema, ki omejuje našo življenjsko silo in nas hromi – polni nas s sladkorjem, kofeinom, fluoridom, tabletami, programira zavest z lažmi, strahom, trači in govoricami. Zastranjuje našo avtentičnost in pravo naravo. Ker je naše možgane ugrabila tema, sledimo čredi, želimo biti enaki drugim in ne razmišljamo s svojo glavo, pojasnjujejo guruji.

Tema deluje skozi sistem pravil, vzorcev in programov, zasnovanih, da bi nas ohranili zasužnjene. Ko se enkrat ujamemo v sistem, lahko tema upravlja naš nezavedni um, da nadzoruje in omejuje naše vedenje ter ustvarja frekvence strahu, dvoma, pomanjkanja, konfliktov, da bi se hranila z njimi. Matrica nas drži v prepričanju, da smo svobodni, medtem pa povzroča motnje v naši vibraciji in energijskih vzorcih, ki nas blokirajo, da delujemo po njenem nareku. Njeno največje orožje je vsiljeno kolektivno prepričanje, da moramo slediti njenim pravilom, da bi preživeli. Sili nas, da jih upoštevamo, ker verjamemo, da se nam bo zgodilo nekaj slabega, če jim ne bomo – denimo bomo izgubili prihranke, bomo zboleli, trpeli, bomo ogroženi …

Toda matrico je zgradila tema, da ohranja nadzor nad človeštvom in nas drži v nevidnem mehurčku, v iluziji. Ko smo v njej, živimo na avtomatskem pilotu, v boju za preživetje, kar generira frekvence strahu in ločenosti, ki ohranjajo temo tretje dimenzije, suženjstvo pravil, ki nam jih vsiljuje matrica. Živimo iz dneva v dan, verjamemo, kar nam servirajo mediji in politika, impulzivno kupujemo, pozabimo na to, kdo smo in kaj lahko dosežemo.

Matrica je iluzija, vzorec, po katerem deluje življenje na Zemlji. FOTO: Ko_orn/Getty Images

Tema sicer ni hudobna sama po sebi in nas ne sovraži, vse to počne, samo da preživi – torej ustvarja dovolj nemira in negativnosti, da lahko ostaja v tej realnosti. Iluzija ločenosti, polarnosti služi temi, saj spodbuja izolacijo in spore med ljudmi, kar vodi v strah, ki jo krepi. Želi, da smo nepovezani s sabo in z naravo, razdeljeni na dva pola, se nenehno borimo med sabo, kar povzroča napetost. Toda naša naloga je, da ne krivimo teme, se je ne sramujemo in se ne borimo proti njej, ampak sprejmemo njene lekcije ter odgovornost za svet, ki smo ga soustvarili. Tema je namreč le svetloba, ki se je umazala in išče pot nazaj v luč. Naša izbira pa je, ali se bomo razvijali skozi bolečino, trpljenje in nelagodje ali ne. Ali bomo vztrajali pri svojih prepričanjih za vsako ceno in se prepirali z drugimi ali bomo sposobni sprejeti ljubeč in spoštljiv kompromis ter videti božanskost tudi v tistih, s katerimi se ne strinjamo, ter živeli svojo resnico, ne pa zgolj sledili čredi.