Skupino ljubiteljev živali iz Pirana in okolice je vznemirilo dejstvo, da je labodja družina v zadnjih dneh izgubila tri mladiče. Zato so poslali piranskemu županu Andreju Koreniki in vodstvu podjetja Okolje Piran, ki upravlja Fieso, poziv, naj kar najbolje poskrbijo zanje.
Labodi so pri nas zavarovana prostoživeča vrsta in večinoma se jim ne godi ravno slabo. Ljubitelji živali pa pri skrbi zanje nemalokrat močno pretiravajo, je zatrdil ornitolog Iztok Škornik, naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Pred dnevi so nevedni ljubitelji živali z mrežo lovili labodje mladiče, ki so plavali po morju, in jih zaščitniško prenesli v jezero. Seveda so ljubitelji teh ptic svoje »junaško« dejanje »reševanja« mladičev tudi posneli in objavili na družbenem omrežju, čeprav je bil to skrajno neprimeren poseg človeka v naravo, stresen za ptice in prekršek. Trdili so, da so labodki »zašli« v morje, ki da je zanje škodljivo, in da se sami ne bi mogli vrniti v jezero.
Labod je po navadi zelo zaščitniški do svojega zaroda, v Fiesi doslej ni bilo tako. Foto: Frederick Florin/AFP
Običajno so labodi pri obrambi tako agresivni, da lahko človeku zlomijo roko.
Oznak nihče ne upošteva
Fiesa je za labode posebno gnezditveno in bivalno okolje zlasti poleti, saj se tam zdaj gnete po kakih tisoč kopalcev na dan. Samooklicani ljubitelji živali in številni starši radi pripeljejo svoje otroke, da občudujejo mlade puhaste ptice, ki nerodno plavajo ali racajo za svojimi starši. Fotografirajo se povsem blizu njih, največkrat jih privabijo s kruhom, pri tem jim je malo mar, da s svojim ravnanjem v resnici škodijo pticam. Upravljavci Fiese so sicer postavili nekaj oznak, da ptic ne bi smeli hraniti ali se približevati gnezdu, a večina opozorilnih tabel ne upošteva.
»Niti približno ne drži, da bi kakšni tujci nepooblaščeno, za preprodajo, kradli mlade ptice ali pa da te umirajo od pokvarjene hrane. Hranjenje ptic je seveda prepovedano,« poudarja Škornik. Na mokriščih v slovenski Istri trenutno gnezdi kakih 30 parov labodov, največ v Škocjanskem zatoku pri Kopru, pojasnjuje, pozimi pa prezimuje v Sečoveljskih solinah celo sto parov.
Fiesa je za labode posebno gnezditveno in bivalno okolje, še posebno poleti, ko se tam gnete po kakih tisoč kopalcev na dan. Foto: Boris Šuligoj
»Tudi v solinah, kjer ljudje sploh nimajo dostopa do labodjih gnezd, tako ali drugače izginejo tri četrtine mladičev. Če od šestih labodjih piščancev preživita dva ali eden, je to veliko in običajno. Drugi so žrtev naravne selekcije. Glavni razlog so predatorji: v solinah so na prvem mestu lisice in šakali, pa tudi ptice ujede, predvsem kragulj. Zadnje čase si pojedino privošči en primerek velike uharice, ki za soline sploh ni značilna. Ima pa v solinah veliko hrane,« razlaga ornitolog.
V morju so varni
Tudi v Fiesi so po njegovih besedah skoraj edini razlog za izginotje mladih labodov plenilci, zlasti lisice, verjetno pa še kateri. Če teh plenilcev ne bi bilo, bi se ravnovesje močno porušilo in labodov bi bilo v nekaj letih preveč. Nikakor ne drži, opozarja Škornik, da labodji mladiči ne smejo v morje in da so se tam znašli na kak nenavaden ali nenadzorovan način. »Mladi labodi ne plavajo iz velikega jezera do morja po ozkem podzemnem kanalu, ki povezuje jezero z morjem, ampak pridejo tja tistih 20 ali 30 metrov po kopnem. In po isti poti se sami vrnejo, zato so posegi ljudi, ki jih nasilno prenašajo iz morja v jezero, nesprejemljivi.« V morju se labodi počutijo bolj varne kot v kakem trsju ali močvirju, pojasnjuje. »Najbolj bi zaleglo, če bi ljudje vedeli, da se jim ne smejo približevati in da jih sploh ne smejo hraniti,« poudarja naravovarstveni nadzornik.
Tudi v Fiesi so skoraj edini razlog za izginotje mladih labodov plenilci, zlasti lisice. Foto: Boris Šuligoj
Običajno bi pričakovali, da se bosta samica in samec obnašala zaščitniško in napadalno do vseh, ki bi se samo približali njunemu naraščaju. V tem primeru pa smo na posnetkih videli, da so starši mirno pustili trem ne najbolj podučenim »labodjim skrbnikom«, da so jim z mrežo pred nosom pobrali tri mlade in jih iz morja odnesli v jezero. »Verjetno so to mladi starši in še niso toliko izkušeni, da bi morali bolj skrbeti za zarod. Običajno pa so labodi pri obrambi tako agresivni, da lahko človeku zlomijo roko. Znan je tudi primer samca, ki je s kljunom ubil tatinskega lisjaka,« je povedal Škornik.
Zadrego zaradi tesnega bivanja turistov in labodov bo Okolje Piran skušalo rešiti s posvetom z ornitologi in postavitvijo še vidnejšega napisa, ki bo prepovedoval vsakršno hranjenje ptic in pretirano približevanje.
Povsem lahko se zgodi, da labod izgubi vse mladiče. Foto: Boris Šuligoj
Laboda iz Fiese se ne zadržujeta samo ob jezeru, pogosto se odpravita v morje, tudi do nekaj sto metrov oddaljenih čolnov, ker sta se navadila, da jima običajno s čolnov vržejo kaj za v kljun.
V Sloveniji poznamo številne primere, ko je dobronamerna skrb za labode tem pticam povzročila veliko težav, več škode kot koristi. Zato strokovnjaki svetujejo, da labodom najbolj pomagamo tako, da jih ne hranimo in se ne približujemo gnezdom, če je ptica življenjsko ogrožena, pa je najbolje poklicati veterinarje ali ornitologe.
30 parov labodov trenutno gnezdi na mokriščih v slovenski Istri.
