Lahko olajšajo pot do uspeha

Da smo najboljši, kar zmoremo biti, da torej iz sebe na plan izbezamo vse svoje sposobnosti in darove ter jih ustvarjalno uporabimo, naj bi jedilnik po čarnem izročilu obogatili s skorjo cejlonskega cimetovca, kajti ta v nas krepi moč ognja in Sonca. Ko čutimo, da nam utegne zaradi velikih naporov, zlasti telesnih, prav tik pred koncem poti do uspeha poiti sapa, naj bi se okrepili s pravim ingverjem, ki nam vliva moč ognja in Marsa.

Po ezoteričnem izročilu, kot smo že pisali, zmore človek, ki je vesolje v majhnem, mikrokozmos, uresničiti, kar koli si zastavi, ko v sebi ustvari takšno razmerje vesoljnih moči, ki mu omogoči izpolniti načrt. Ko na primer želi, da bi mu jezik tekel kot namazan, naj bi v sebi predramil in okrepil moč Merkurja, božjega sla, ko hoče pridobiti nekogaršnjo naklonjenost, naj bi se uglasil z močjo Venere, boginje ljubezni. Ker je vsaka rastlina nosilka moči neke naravne prvine (elementov in/ali planetov), druženje z njo – uživanje njenih pripravkov, a tudi izpostavljanje njeni moči s tem, ko si kdo njene cvetove idr. všije v obleko ipd. – človeku pomaga hoteno spremeniti razmerje moči v njem, s tem pa tudi doseči želeno. Kako z rastlinami čarati za to, da hitreje prispemo na cilj oziroma žanjemo uspeh, pa več v nadaljevanju. 

Najboljši jaz 

Cejlonski cimetovec, imenovan tudi pravi cimetovec (Cinnamomum zeylanicum), ki ga uvrščamo v družino lovorikovk, je po ezoteričnem izročilu nosilec moči ognja in Sonca, zaradi česar naj bi človeku vlil moč in voljo ter pripomogel k temu, da se samozavestno, prodorno, s kančkom bojevitosti loti majhnih in velikih podvigov na poti do uspeha. Ker v človeku utrjuje moč Sonca, mu pomaga, da iz sebe izbeza svoje največje sposobnosti in darove ter jih tudi izrazi, pomaga mu torej, da je najboljši, kar zmore biti. 

Pravi cimetovec že tisočletja čislajo tudi zeliščarji, posebno za lajšanje prehladov, grip in prebavnih težav. Da učinkovine v skorji blažijo bolečine in vnetja, so potrdile tudi sodobne znanstvene raziskave. V čarne in zdravilske namene uporabljamo skorjo cejlonskega cimetovca. S paličicami si lahko pripravimo poparek – in sicer gram zdrobljene skorje stresemo v skodelico vrele vode, pokrijemo, pustimo stati 10 minut, nato pa precedimo in popijemo. Na dan si smemo pripraviti do tri skodelice takšnega napitka, za utrditev moči in volje je najbolje, da to počnemo osem dni zdržema, in sicer začnemo v nedeljo, na Sončev dan, kuro, če jo smemo tako imenovati, pa sklenemo naslednjo nedeljo. 

Za uspeh in prodornost zaleže tudi, če si v rob obleke ali v žep damo nekaj cimetovih paličic, ki jih večkrat na dan podrgnemo med prsti, te pa si nato ponesemo k nosu in jih vonjamo. Tako naj bi ravnali zlasti, ko nam sredi dejanj, ki so nujna za izpolnitev načrta, začneta usihati volja in moč. V čarne namene lahko uporabljamo tudi eterično olje, vendar zelo previdno, kajti to lahko izzove kožne alergije. Najbolje ga je uporabljati zunanje, in sicer tako, da dom odišavimo z njim. Na radiator ali drugo grelno telo položimo krožniček, napolnjen z vodo, v katero smo kanili največ dve kapljici olja. 

Zmorem, bom 

Navadne melise (Melissa officinalis), ljudsko imenovane čebeloperka, črnica, maternjak, matičnik, medeni list, medenka, medovka, oselnica, osenika, rojevnica ali srčno zelje, ki jo uvrščamo v družino ustnatic, nemara ne bi pričakovali med temi, ki nam pomagajo do uspeha, saj rastlina uteleša moči vode in Lune. Toda, ne pozabimo, voda lahko tudi bregove dere. Čarno druženje z meliso se svetuje posebno v primerih, ko moramo utrditi samozavest in vero, srčnost, da smo na pravi poti, ali pa, ko vidimo pred seboj še goro dela in nam začenja usihati upanje, da nam bo (sploh kdaj) uspelo. Rastlina je dobila ime po grški besedi za čebelo, saj se žuželke rade pasejo na njej, hkrati pa simbolično ponazarja tudi marljivost in vztrajnost čebel, ki nabirajo hrano. Ko moramo torej marljivo delati še naprej za bogato žetev, pa začenjamo dvomiti o tem, ali bomo zmogli, si življenje obogatimo z navadno meliso, ki je že stoletja čislana kot zdravilna in začimbna rastlina. 

Zeliščarji jo cenijo, ker blaži želodčne težave, pomirja prebavo, a tudi duha, kuharji pa, ker z navadno meliso, posebno presnimi listi, izboljšajo okus ribam, perutnini in solatam. V čarne namene rastlino pogosteje uvrstimo na jedilnik; zaleže, da si z njo obogatimo okus jedi, ali pa, da nekaj dni zapovrstjo na dan popijemo od dve do štiri skodelice poparka. Tega pripravimo tako, da na liter vrele vode damo 20 ščepcev suhe melise, pokrijemo, pustimo stati 10 minut, precedimo in pijemo. Opogumimo se lahko tudi tako, da svojemu uspehu nazdravimo s kozarčkom melisnega vina na dan. Tega pripravimo tako, da damo na liter belega vina dobro prgišče suhe melise. Namakamo 24 ur pri temperaturi od 30 do 40 stopinj Celzija. Ko nam jenja volja, lahko tudi le pomanemo sveže liste melise med prsti, nato pa jih za spodbudo vonjamo – rahlo pekoč limonast vonj nas poživi. 

Še opozorilo: po izsledkih sodobnih študij lahko redno uživanje navadne melise, to je vsak dan več kot dva do tri mesece zdržema, zmanjša hormonsko dejavnost spolnih žlez, zaradi česar naj bi jo uporabljali zmerno, nekaj časa, nato za nekaj mesecev opustili njeno rabo in jo spet začeli jemati itn. Zaradi takšnega učinka se navadna melisa odsvetuje nosečnicam in doječim materam, tudi te jo sicer lahko uporabljajo, vendar le pod strokovnim nadzorom zdravnika ali farmacevta. 

Veter v jadra 

Ko nam nemara tik pred zdajci začenja jenjati sapa oziroma moč, potrebna, da naredimo še zadnje korake do cilja, naj bi se družili z rastlinami, ki po ezoteričnem izročilu v nas krepijo moč ognja in Marsa. Med njimi je priljubljena rahlo pekoča začimba pravi ingver (Zingiber officinale). 

Nasvet za čarno uporabo je silno preprost: ko čutimo, da nam zmanjkuje moči in poguma, si jedi, ki jih postavimo na mizo, obilno začinimo s presnim ingverjem ali z ingverjem v prahu. Dobro naj bi delo tudi, da zjutraj, kot pripravo na prezaposleni dan pred nami, popijemo ingverjev napitek. V skodelico vrele vode damo ščep ingverja v prahu, pokrijemo, pustimo stati 10 minut, nato pa brez precejanja popijemo. Tak poparek menda tudi pomaga odpraviti slabost, ki spremlja morsko bolezen. 

Za nekakšno prvo pomoč, ko moramo iz sebe iztisniti čim več moči, predvsem telesne, čeprav imamo občutek, da ne moremo več niti prsta premakniti, kaj šele kaj več, naj bi žvečili presno ingverjevo korenino. To, seveda, najprej olupimo, odrežemo kolobar, velik za grižljaj, nekaj časa žvečimo, nato pa izpljunemo.

Dobra zamisel

Ko nam začenja zmanjkovati zamisli, kako bi lahko nam nemara nenaklonjene razmere obrnili sebi v prid, kaj bi lahko še naredili, da se nam načrt ne bi izjalovil tik pred izpolnitvijo, naj bi se po ezoteričnem izročilu družili z angeliko (Angelica arhangelica), ljudsko imenovano tudi zdravilni gozdni koren, ki je nosilka moči ognja in Venere.

Rastlina, ki jo čislajo tudi zeliščarji, saj naj bi pripravki iz korenike razkuževali dihala in lajšali izkašljevanje, pomirjali in tako pripomogli k preganjanju nespečnosti, po čarnem izročilu vzbuja vizije, poglablja vpogled v neke razmere, zaradi tega pa tudi pripomore k temu, da se domislimo rešitve, kako naj se izkopljemo iz težav in se zavihtimo do uspeha. Pred meditacijo ali razmislekom o tem, kaj naj naredimo, da neki načrt vendarle izpeljemo do konca, in to, seve, čim uspešneje, naj bi popili skodelico angelikinega poparka. Tega pripravimo tako, da zvrhano žličko, poldrugi gram suhe in zdrobljene angelikine korenine prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo, pustimo stati 10 minut, nato pa precedimo in popijemo.

Še opozorilo: v koreniki so učinkovine, ki naredijo kožo preobčutljivo za svetlobo, če se po zaužitju sončimo, utegnemo prej kot sicer dobiti sončne opekline, zaradi česar se sončenju po zaužitju poparka raje ognimo, zel pa uporabljamo zmerno in previdno.